Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje zmotno ugotovilo, ker je premalo utemeljeno sledilo zagovoru obtoženca, da je branil očeta, ki naj bi bil napaden s strani oškodovanca, ni pa ocenilo oškodovančevih izpovedb, ki trdi, da je bil on prvi napaden s strani obtoženca in njegovega očeta. Zato je bila zadeva razveljavljena.
Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo po 1. tč. 358. čl. ZKP obtoženega T. M. oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po čl. 53/I KZ/77 v zvezi s čl. 9. KZJ. Oškodovanega P. S. je s premoženjsko-pravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.
Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje.
Zagovornik obtoženega T. M., G. S., odvetnik iz L..., je na pritožbo odgovoril. Predlagal je zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe.
Višja državna tožilka N. L. R., ki je bila navzoča na seji senata, je predlagala ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo dejansko stanje in obtoženca neutemeljeno zaradi silobrana oprostilo obtožbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bil oškodovanec tisti, ki je prvi udaril obtoženčevega očeta, torej naj bi oškodovanec začel izvrševati protipraven napad, obtoženec pa je z udarcem odvračal ta napad. Sodba pa ne ocenjuje izpovedb oškodovanca, da je ob zaklepanju vrat avtomobila, torej ko je že stal ob avtu, dobil prvi udarec od zadaj, da je zaradi tega udarca padel. Oškodovanec je to ves čas trdil, ni pa omenjal poškodbe čeljusti v zvezi s tem udarcem, pač pa je omenil krvavljene šele takrat, ko je bil na tleh in ko naj bi ga obtoženec in oče brcala, on pa naj bi se udarcem izogibal s premikanjem po rokah in kolenih. Sodba oceni obtoženčev zagovor in izpovedbe prič tako, kot da je do napada prišlo s strani oškodovanca, ne oceni pa izpovedb v obratni smeri, torej ali nista morda bila obtoženčev oče in obtoženec tista, ki sta jezna na oškodovanca zaradi načina vožnje, napadla oškodovanca, kot je ves čas izpovedoval oškodovanec, pa tudi sama sta povedala, da sta se peljala mimo svojega doma za oškodovanecem in ustavila v bližini oškodovančevega kombija na parkirišču. Skratka, sodišče prve stopnje oškodovančeve izpovedbe ni vrednotilo in ocenilo ter primerjalo z drugimi. Ni navedlo, zakaj mi ni verjelo, ni pa tudi navedlo, zakaj je verjelo prav obtožencu in očetu, saj udarec v levo nogo, že prej poškodovano, ni zdravniško potrjen, glede vzročne zveze pa je vprašljiva celo podplutba desne goleni, ugotovljena 8 dni po dejanju. Ocenjena pa niti ni sprememba obtoženčevega zagovora na zadnji glavni obravnavi, ko je povedal, da je oškodovanec prišel iz avta in stekel za obtoženčevim očetom ter ga šele nato udaril v trebuh in še v koleno, ni pa vedel v katero. Sodišče prve stopnje pa tudi ni ocenilo izpovedbe oškodovančeve žene priče H. S., ki je med drugim povedala, da je na oškodovančevem obrazu videla odtise čevljev, ocenjevalo tudi ni izvedenčevega mnenja o tem, da poškodba ni bila prizadejana s trdim obuvalom, ker "pri trdem obuvalu pride do razpočenin", pri oškodovancu pa je je bil ugotovljen le dvojni zlom čeljusti (list. št. 98).
Sodišče prve stopnje je torej odločilna dejstva zmotno ugotovilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom, saj ima senat, ki je sprejel izpodbijano sodbo, že svoje prepričanje o poteku dogodkov in bi to lahko vplivalo na objektivnost ponovne odločitve.
V ponovljenem sojenju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do vseh izvedenih dokazov in jih temeljito oceniti. Navesti bo moralo, katera dejstva bo štelo za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pozorno bo moralo biti zlasti na protislovne dokaze. Po temeljiti oceni dokazov pa se bo moralo opredeliti, v kakšnih okoliščinah je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo, seveda pa tudi o tem, kdo je sploh koga napadel. Pozorno bo moralo biti na to, ali je obtoženec res odvračal od očeta protipravni napad ter seveda tudi na istočasnost in sorazmernost eventuelnega napada in obrambe.