Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 295/2011

ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.291.2011 Gospodarski oddelek

oprostitev plačila sodne takse odlog stečajni dolžnik
Višje sodišče v Ljubljani
5. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožnik sam navaja, da je ločitvene pravice upnikov prerekal in da je vložil tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Pogoj za vložitev takih tožb je predhodna ocena stečajnega upravitelja o možnosti uspeha v pravdnem postopku. V primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj bo splošna stečajna masa povečana, kot tudi v primeru uspešnega prerekanja ločitvenih pravic. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da so izidi teh postopkov tako negotovi, da jih pri presoji pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati. Že zakonska možnost prolongacije plačila sodne takse namreč logično terja določeno prognozo možnosti zagotovitve sredstev za plačilo sodne takse v prihodnjem obdobju.

Neupoštevno je sklicevanje pritožnika na oblikovano obsežno sodno prakso, da se insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks. Insolventnost taksnega zavezanca namreč ni zakonski razlog za oprostitev plačila sodnih taks po 10. členu ZST-1, ki opredeljuje upravičence do taksne oprostitve po samem zakonu. Je pa insolventnost okoliščina za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa se presojajo v vsakem konkretnem primeru posebej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo, tožeči stranki pa plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje odložilo za 12 mesecev od dne pravnomočnosti tega sklepa (1. točka izreka). O predlogu tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, je sodišče pridržalo za čas ob morebitnem nastanku tovrstne taksne obveznosti za tožečo stranko (2. točka izreka). Predlog tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila vseh drugih sodnih taks, razen zgoraj navedenih, ki bodo za tožečo stranko morebiti nastale v tem postopku do pravnomočnosti, je zavrnilo (3. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik, uveljavljal pa je pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse za predmetni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno za odlog plačila, le pavšalno navedel, da je vrednost neobremenjenega premoženja, torej tistega, ki bi sestavljalo splošno razdelitveno maso in iz katere se krijejo stroški stečajnega postopka (2. odstavek 226. člena ZFPPIPP), tako majhna, da ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. Z zastavno pravico pa so obremenjene premičnine tožeče stranke (oprema in stroji) ter poslovni delež tožnika v družbi Z., d.o.o. Tožeča stranka ima tudi nepremičnine na Hrvaškem, katerih pravni status oziroma lastništvo pa ni jasno. Preostalo premoženje stečajnega dolžnika je obremenjeno z „prednostnimi terjatvami“ upnikov, ki so bile sicer v večjem delu prerekane, vendar ni gotovo, koliko premoženja bo sploh na voljo za navadne upnike.

Dejstva, ki jih je tožnik navajal v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, prvostopenjskemu sodišču niso omogočala presoje utemeljenosti predloga, zato si je pomagalo s podatki iz začetne stečajne bilance računovodskega poročila z dne 10. 09. 2010, ki ga je tožnik priložil predlogu. Na podlagi teh podatkov pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je utemeljen le tožnikov predlog za odlog plačila sodne takse, ne pa tudi za oprostitev plačila.

Pritožnik v pritožbi niti sam ni konsistenten pri opredeljevanju sredstev stečajnega dolžnika, ki tvorijo splošno razdelitveno maso, saj najprej navaja, da jo predstavljajo osnovna sredstva, zaloge materialov in izdelkov, terjatve do kupcev, osebni avtomobil in najemnina za stroje in opremo, da pa je bila oprema, ki je bila predmet najema, prodana na javni dražbi, kupnina zanjo pa spada v posebno stečajno maso. Tako niti iz pritožbe ni mogoče razbrati, ali so bila vsa osnovna sredstva pritožnika (katerih likvidacijska vrednost je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča 138.180,00 EUR) prodana na javni dražbi in predmet posebne stečajne mase, ali pa je del teh sredstev neobremenjen in kot tak del splošne razdelitvene stečajne mase. Nepojasnjena ostaja tudi pritožbena trditev, da je velik del tožnikovih dolžnikov iz tujine, zaradi česar izterjava teh dolgov ni verjetna. Zgolj zato, ker je terjatve treba uveljavljati v tujini, namreč še ni mogoče sklepati, da so neizterljive. Sicer pa pritožnik niti ne pojasni, kolikšna je vrednost teh terjatev.

Pritožnik sicer oporeka ugotovitvi prvostopenjskega sodišča o likvidacijski vrednosti zalog materiala in izdelkov v višini 59.983,00 EUR, ker je sodišče v stečajnem postopku že izdalo sklep o prodaji teh zalog za ceno 14.000,00 EUR in bo torej v splošno razdelitveno stečajno maso prejel le navedeni znesek. Zgolj to dejstvo pa še ne daje zadostne podlage za zaključek, da splošna razdelitvena masa ne zadošča niti za predvidene stroške stečajnega postopka do 12. 05. 2011 v skupni višini 55.757,00 EUR.

Pritožnik sam navaja, da je ločitvene pravice upnikov prerekal in da je vložil tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Pogoj za vložitev takih tožb je predhodna ocena stečajnega upravitelja o možnosti uspeha v pravdnem postopku. V primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj bo splošna stečajna masa povečana, kot tudi v primeru uspešnega prerekanja ločitvenih pravic. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da so izidi teh postopkov tako negotovi, da jih pri presoji pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati. Že zakonska možnost prolongacije plačila sodne takse namreč logično terja določeno prognozo možnosti zagotovitve sredstev za plačilo sodne takse v prihodnjem obdobju. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno sklepalo na povečanje splošne stečajne mase v posledici sproženih sodnih postopkov prav v ta namen. Zato tudi ni sprejemljiva pritožbena trditev, da tožeča stranka ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse niti v enem letu po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodišče pritožniku odložilo plačilo sodne takse.

Ker pritožnik ni uspel dokazati niti svojih trditev, da je splošna stečajna masa že v celoti vnovčena, ter da s pričakovanim prilivom od prodaje zalog 14.000,00 EUR ter denarnimi sredstvi na njegovem računu 40.044,00 EUR ne more pokriti niti predvidenih stroškov po predračunu v znesku 55.757,00 EUR, pri čemer niti ni gotovo, ali so vsi ti stroški pritožniku dejansko nastali, je po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni dokazal pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Določbe 11. člena ZST-1 je torej na ugotovljeno dejansko stanje prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo.

Povedanemu pritožbeno sodišče le še dodaja, da cenitve premičnin, nepremičnin in drugega premoženja, če je le-to predmet posebne razdelitvene mase, ne bodo strošek splošne razdelitvene mase, pač pa po 3. in 4. odstavku 226. člena ZFPPIPP strošek posebne razdelitvene mase.

Neupoštevno pa je tudi sklicevanje pritožnika na oblikovano obsežno sodno prakso, da se insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks. Insolventnost taksnega zavezanca namreč ni zakonski razlog za oprostitev plačila sodnih taks po 10. členu ZST-1, ki opredeljuje upravičence do taksne oprostitve po samem zakonu. Je pa insolventnost okoliščina za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa se presojajo v vsakem konkretnem primeru posebej.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišča pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia