Jedro

Tožnik, ki je podpisal zaposlitveni načrt, se je prenehal udeleževati delavnic aktivne politike zaposlovanja. Toženec ga je zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike, utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki se glasi: „Odpravita se odločbi tožene stranke št. ... z dne 31. 3. 2010 in št. ... z dne 17. 12. 2009. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko vpisati nazaj v seznam iskalcev zaposlitve, pri čemer mora to opraviti tudi za nazaj oziroma tudi za čas, ko tožeča stranka ni bila vpisana oziroma, ko ni bila vodena kot brezposelna oseba v seznamu iskalcev zaposlitve“. Obenem je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev materialnega prava. Navaja, da je sodišče neutemeljeno štelo, da je tožnik z obiskovanjem nekaj aktivnosti v okviru programa aktivne politike zaposlovanja dejansko podpisal oziroma se strinjal s pogodbo. Glede pogodbe je namreč tožnik izrecno navedel, zakaj je ni podpisal in tudi obširno obrazložil razloge za takšno ravnanje. Njegovi razlogi niso bili neupravičeni. Natančno je navedel, zakaj se ustreznih aktivnosti ni mogel udeleževati točno po programu tožene stranke. Sodišče pa se glede upravičenosti razlogov, da tožnik ni podpisal pogodbe o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja ni opredelilo. Tako neutemeljeno sklepa, da se je tožnik vključil v program, čeprav ustrezne pogodbe ni podpisal. Takšno neutemeljeno sklepanje pa na to tudi narekuje napačno odločitev sodišča. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vodi evidenco brezposelnih oseb v skladu z 68. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZPB), če te osebe izpolnjujejo pogoje, določene s citiranim zakonom.

V kolikor nastopi eden od razlogov, določenih v 3., 4., 5., 9., 10., 11. ali 12. alinei prvega odstavka 70. člena ZZZPB, zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta stranki tega socialnega spora podpisali zaposlitveni načrt za tožnika dne 19. 10.2 009, iz katerega je razvidno, da se bo tožnik vključil v aktivno politiko zaposlovanja; Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve“. S podpisom zaposlitvenega načrta je tožnik prevzel vse iz njega izhajajoče obveznosti.

Dne 30. 10. 2009 je tožena stranka podpisala pogodbo o vključitvi v aktivnost: Pomoč pri iskanju zaposlitve – pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Tožnik pa te pogodbe ni podpisal, ker je želel spremembo pogodbe o vključitvi v aktivnosti zaradi dela po avtorski pogodbi. Kljub temu se je tožnik udeležil navedene delavnice dne 4. 11., 5. 11., 10. 11. in 12. 11. ni pa se te delavnice več udeležil 19. 11., 20. 11., 25. 11. in 26. 11. 2009. Ne glede na to, da tožnik pogodbe o vključitvi v aktivnost: Pomoč pri iskanju zaposlitve – pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, ni podpisal, je že s podpisom zaposlitvenega načrta za dosego zaposlitvenega cilja sprejel obveznost vključitve v aktivnost programa ukrepov ABZ „Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve – delavnice“.

Razen tega se je tožnik s tem, ko je obiskoval delavnice, vključil v ta program. Z dnem, ko se je tožnik prenehal udeleževati delavnice, ga je toženec prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Torej z dnem, ko je kršil svoje obveznosti, sprejete z zaposlitvenim načrtom in s konkludentnimi dejanji tudi pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja.

Neizpolnjevanje obveznosti, določenih s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, se glede na 20. člen Pravilnika o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 58/99, v nadaljevanju Pravilnik), šteje za kršitev sklenjene pogodbe. Po tretji alinei 70. člena ZZZPB zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci, če odkloni vključitev ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja. To določbo je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno uporabilo in tožnika z 19. 11. 2009 brisalo iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in ustrezno obrazložilo razloge, zaradi katerih je štelo da je tožnik sprejel pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja. Ali je šlo za upravičene ali neupravičene razloge, zaradi katerih tožnik ni podpisal pogodbe, pa za samo odločitev ni relevantno.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.