Jedro

Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom sta zavržena: predlog z vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – darilne pogodbe, sklenjene leta 1959 med darovalcema J. in J.1 S. in obdarjenko M.K. in predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah, parc. št. X1 in X2, k.o. G. v korist M.Z. do ½.

Pritožuje se predlagateljica. Pojasnjuje, da si je leta dolgo prizadevala najti solastnike in zemljiškoknjižno stanje urediti. Leta 1974 je zidanico nadgradila v manjši bivalni prostor in plačuje zemljiški prispevek. Ureditev zadeve je zanjo življenjskega pomena. Pritožbi prilaga izjavi dveh sosedov.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine se začne, če predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oz. korist njegovih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila ali izgubila (1. odstavek 234. čl. Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da predlagateljica ni izkazala procesnih predpostavk za obravnavanje njenega predloga.

Vložila je neobrazložen predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki ga je po pozivu sodišča obrazložila in dokumentirala z listinami. V predlogu se sklicuje na obstoj darilne pogodbe v korist darovalke M.K., vknjižbo pa predlaga v svojo korist. V dopolnitvi predloga se je sicer sklicevala na darilno pogodbo, sklenjeno v njeno korist, vendar vsebine listine tudi na tem mestu ni opredelila. Tudi iz listin, ki jih je predložila, ni razvidno, da bi bilo v njeno korist ali korist njenih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Dodatna prisojilna listina in dva sklepa o dedovanju (dokazi A3 – A5) niso v neposredni zvezi z zatrjevanim pravnim poslom. Tudi izjava soseda J. K. (A12) ni listina, ki potrjuje obstoj pogojev iz 1. točke 1. odstavka 234. čl. ZZK-1 oz. verjetno izkazuje obstoj teh pogojev. Podpisnik izjave potrjuje zgolj dejstvo, da ima predlagateljica nepremičnini parc. št. X1 in X2, k.o. G. v posesti (obdeluje in uporablja), ne pa tudi predlagateljičine lastniške posesti. Lastniška posest namreč predpostavlja tudi obstoj pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Enako velja za izjavi, ki ju je predlagateljica predložila v pritožbenem postopku.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je na osnovi 2. točke 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 pritožba zavrnjena in odrejen izbris zaznambe zavrnitve vpisa.