Jedro

Sklep, ki se izda v ekstradicijskem postopku, ne pomeni pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem sodnem postopku iz prvega odstavka 420. člena ZKP, temveč predstavlja ugotovitveno odločbo, zoper katero zakon določa kot pravno sredstvo le pritožbo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom I Kpd 64054/2012 z dne 3. 1. 2013, dovolila izročitev tujca N. J. pristojnim organom Republike Srbije zaradi izvršitve sodbe Občinskega sodišča v Kruševcu pod opr. št. K 860/00 k. št. 868/00 z dne 8. 12. 2005, pravnomočno 21. 8. 2009, s katero je bila zahtevani osebi izrečena kazen zapora v trajanju šestih mesecev zaradi storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 204. člena Kazenskega zakonika Republike Srbije. Izročitev tujca N. J. je omejena z načelom specialnosti skladno s 14. in 15. členom Konvencije o izročitvi v zvezi s 531. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obdolženi N. J. je zoper sklep vložil pritožbo, ki pa je bila s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju z dne 23. 1. 2013 zavržena kot prepozna.

2. Zoper pravnomočni sklep je obdolženi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da mora sodišče ne glede na to, da se je strinjal z izročitvijo po določbah 529. a člena ZKP po uradni dolžnosti paziti na to, da so izpolnjeni pogoji za izročitev v skladu s točkami 1 do 13 prvega odstavka 522. člena ZKP. V zahtevi navaja, da je izvršitev kazni v skladu z 92. členom KZ-1B zastarala, ter da je sklep preiskovalne sodnice v tem delu nezakonit, saj je kršena 6. točka prvega odstavka 522. člena ZKP. Prav tako v zahtevi navaja, da je bila kršena 5. točka prvega odstavka 522. člena ZKP, saj je bil v Republiki Srbiji dne 8. 11. 2012 sprejet Zakon o amnestiji (sl. Glasnik št. 107/2012 z dne 9. 11. 2012), ki je stopil v veljavo 16. 11. 2012 in v katerem je bilo določeno, da se osebe, ki so bile do tedaj prvič pravnomočno obsojene na zaporno kazen od treh do šestih mesecev zapora, se jim ta zniža za polovico. Obdolženi predlaga, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da se ugotovi obstoj zatrjevanih kršitev določb kazenskega zakonika in določb kazenskega postopka ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugotovi, da pogoja za izročitev iz 5. in 6. točke prvega odstavka 522. člena ZKP nista izpolnjena in odredi izvedbo rednega postopka izročitve, podrejeno pa da izpodbijano odločbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

B.

3. Zoper obdolženega N. J. je bil izdan sklep s katerim se dovoli njegova izročitev pristojnim organom Republike Srbije. S sklepom je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev tujca N. J., kot je določeno v Evropski konvenciji o izročitvi z dne 13. 12. 1957 z dodatnima protokoloma z dne 15. 10. 1975 in 17. 3. 1978. 4. Prvi odstavek 420. člena ZKP določa, da se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Postopek za izročitev obsojenega tujca je urejen v Zakonu o kazenskem postopku v XXXI. poglavju v določbah od 521. člena do 537. člena ZKP. To je poseben postopek, namenjen ugotavljanju pogojev za izročitev tujega državljana tuji državi na njeno prošnjo. V tem postopku se sodišče ne ukvarja z vprašanji, ki so povezana z ugotavljanjem dejanskega stanja in tudi ne odloča o zadevi meritorno. Zato tega postopka ni mogoče enačiti s kazenskim postopkom, temveč ga je treba po njegovi vsebinski ureditvi šteti kot posebno obliko mednarodne pravne pomoči, ki je predpisana v navedenih določbah.(1) Zakon o kazenskem postopku izrecno v 528. členu določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o dovolitvi izročitve, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo drugih določb ZKP. Kljub temu je vprašanje pravnih sredstev v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave).

5. Sklep, ki se izda v ekstradicijskem postopku, tudi ne pomeni pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem sodnem postopku iz prvega odstavka 420. člena ZKP, če se zahteva izročitev obdolženca, kazenski postopek še ni končan, če se zahteva izročitev obsojenca, se je kazenski postopek sicer končal, vendar z odločbo tujega sodišča. V obeh primerih bi bila zahteva za varstvo zakonitosti smiselna samo, če bi bila do odločitve o tem izrednem pravnem sredstvu odložena odločitev ministra za pravosodje, takšne rešitve pa zakon ni predvidel. Tudi v obravnavani zadevi, ko se zahteva izročitev obsojenca, lahko ugotovimo, da je bil zoper obsojenega kazenski postopek sicer končan, toda ne z odločbo sodišča v Republiki Sloveniji, temveč z odločbo sodišča v drugi državi, medtem ko sam ekstradicijski postopek še ni končan. Izpodbijana pravnomočna sklepa tako pomenita le ugotovitveno odločbo, kajti o izročitvi obsojenega tujca Republiki Srbiji bo odločil minister za pravosodje v skladu z določbo 529. člena ZKP.(2) Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo obsojenega N. J. zavrglo kot nedovoljeno (drugi odstavek 423. člena ZKP).

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 354/2001 z dne 6. 12. 2001, sodba Upravnega sodišča U 1074/2006 z dne 17. 5. 2006. Op. št. (2): Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 197/2005 z dne 7. 7. 2005.