8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Etažnih lastnikov posamičnih delov večstanovanjskih stavb na Brilejevi ulici, Ljubljana, ki jih zastopa samostojni podjetnik Dean Daraboš, s. p., Ljubljana, in drugi, ki jih vse po pooblastilu zastopa Vesna Mišič, odvetnica v Ljubljani, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 78/10) "in njegovih sprememb" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeni odlok. Interes za presojo izpodbijanega predpisa utemeljujejo z okoliščino, da so lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah v bližini zemljišč, ki jim je krajevna skupnost spremenila namembnost. Zatrjujejo kršitev pravice iz 72. člena Ustave. Prepričani so, da se jim bo bivanje poslabšalo. Sklicujejo se na trajnostni razvoj in načelo okoljske pravičnosti. Uveljavljajo nepravilnosti pri izvedbi spremembe namembnosti, nesprejemljivost povečanja gostote prebivalstva, zmanjšanje območja zelenih površin, okrnitev osončenosti in poslabšanje prometnih razmer v soseski.

2.Pobuda mora vsebovati navedbo členov predpisa, ki se izpodbija, številko uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen, razloge o neskladnosti z Ustavo ali zakonom ter druge podatke, ki jih določi poslovnik Ustavnega sodišča (prvi in drugi odstavek 24. člena in 24.b člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (prvi odstavek 24. člena ZUstS).

3.V pobudi niso navedeni ne izpodbijani členi ne podatki o spremembah odloka, zato vloga ni popolna. Tudi sicer izpodbijani akt ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Pristojni organ šele na podlagi takega predpisa odloči o dovoljenosti gradnje in predpiše pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Če bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot stranke oziroma stranski udeleženci, bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega akta uveljavljali v navedenemu postopku.[1] Zato se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Ker pobuda ni popolna oziroma pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.