Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je račun za pogrebne storitve utemeljen, saj je tožena stranka te storitve naročila. Tožeči stranki je nastala terjatev po opravljenih storitvah, toženec pa je bil naročnik teh storitev. Tožeča stranka je upravičena do plačila svojih storitev ne glede na to, ali plačniku pripada refundacija s strani CSD.

Toženec ugovarja, da si želi obročnega plačila in da sodišče ni izvedlo dokazov. Ker gre za spor majhne vrednosti in nobena stranka ni predlagala obravnave, toženec pa tudi ne dokazov, obravnava ni bila potrebna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi v izpodbijanem delu (obsodilni del) sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki plačilo 1.880,58 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2020 dalje do plačila in 44,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2020 dalje do plačila in pravdne stroške. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za zakonite zamudne obresti od 44,00 EUR od 8. 11. 2020 dalje do plačila.

2. Proti delu sodbe, s katerim ni uspel, vlaga pritožbo toženec. Sodišče mu ni omogočilo skleniti arbitražnega dogovora glede plačila dolga, ampak je enostavno razsodilo. Sodišče bi z malo empatije zmoglo sodbo izreči primerno dejanskemu stanju, ne pa zaostrovati zadeve. Nerazumni so tudi roki za izrek sodbe šele po enem letu in praktično ni bilo izvedenih nobenih dokazov.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne graja ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, iz katerega razmerja izvira dolg, za katerega je tožeča stranka izstavila račun. Gre za povračilo pogrebnine in stroške, ki jih je v zvezi s tem zaračunala tožeča stranka (priloga A1). Tožena stranka le trdi, da bi mu sodišče moralo dopustiti sklenitev „arbitražnega dogovora“, omogočiti obročno plačilo in pokazati več empatije. Meni, da niso bili izvedeni dokazi.

6. Treba je ugotoviti, da gre v sporu do 2.000,00 EUR za spor majhne vrednosti, ki se obravnava po ZPP v členih 242 do 258. Tožeča stranka je podala predlog za izvršbo na podlagi računa, tožena stranka je podala ugovor. Nato je tožeča stranka pojasnila svoje navedbe iz predloga v pripravljalni vlogi z dne 25. 5. 2021 in ponudila dokaze. Tožena stranka pa je le ugovarjala, da mu je uslužbenka svetovala, naj bo račun na dohodkovno najšibkejšo stranko oziroma na tistega, ki nima dohodkov, in da bo to CSD X refundiral. Tega ni dobil povrnjenega in predlaga obročno plačilo. Podal je še dve vlogi, vendar nikoli ni predlagal, da sodišče opravi glavne obravnave in kakšen dokaz, ki bi ga sam predlagal, izvede.

7. Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah lahko ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka ni predlagala oziroma zahtevala in tedaj brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na to je bil toženec opozorjen posebej, ko mu je sodišče pošiljalo pripravljalne vloge tožeče stranke (tako na primer list. št. 54a in 59). Tožena stranka ni predlagala dokazov ali izvedbe naroka. Predvsem pa ni ugovarjala samemu računu oziroma terjatvi tožeče stranke.

8. Tožeči stranki je nastala terjatev po opravljenih storitvah, toženec pa je bil naročnik teh storitev. Tožeča stranka je upravičena do plačila svojih storitev ne glede na to, ali plačniku pripada refundacija s strani CSD. Očitno je tožena stranka poskusila priti do refundacije, vendar mu to ni uspelo. To pa ne vpliva na obveznost plačila računa.

9. V pritožbi trdi, da mu sodišče ni omogočilo sklenitve „arbitražnega dogovora“ s toženo stranko. Pred odločanjem je pritožbeno sodišče ponudilo strankama postopek mediacije, vendar ponudba ni bila sprejeta. V kolikor se bo po pravnomočnosti toženec lahko dogovoril za obročno plačilo, bo to tudi še sedaj možno. Ni pa dolžno sodišče pri sojenju upoštevati željo tožene stranke, da bi dolg plačala obročno. Pritožbeno sodišče razume pritožnika, da je plačilo tolikšnega zneska visoko. Vendar se bo to moral dogovoriti v nadaljevanju s tožečo stranko.

10. Ker je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar je pogodba o naročilu storitev za izstavljeni račun, pri tem pa ni zagrešilo nobene absolutne in bistvene kršitve ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. in 154. člena ZKP.