Jedro

Okoliščina, da je bila sprememba sedeža odvetniške družbe objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke oziroma njenega pooblaščenca, da sodišče obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 10. 2012 sklenilo, da se tožba zavrže, ker tožnica po pozivu sodišča v danem roku ni vložila izvoda prilog. Prvo sodišče pa je v sklepu z dne 4. 12. 2013 predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje (1) zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni iz opravičljivih razlogov zamudila roka, v katerem je bila dolžna vložiti še en izvod tožbe s prilogami.

2. Tožnica v pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2012 in v pritožbi zoper sklep z dne 4. 12. 2013 navaja, da vročitev sklepa I P 585/2012 z dne 2. 10. 2012 (2), s katerim je bila tožnica pozvana, da v roku petnajstih dni predloži drugopis tožbe in prilog, ni bila pravilno opravljena. Prvo sodišče je vročalo sklep tožnici po Odvetniški družbi N, o.p., d.o.o., na naslov R. (3), kjer pa odvetniška družba od 12. 3. 2012 dalje nima več sedeža. Navedeno dejstvo je razvidno iz AJPES, kot tudi iz priložene pogodbe za najem poslovnih prostorov. Poslovne prostore na R. od 1. 9. 2012 uporablja D. H., ki je poslovni partner odvetnice K. N. (4), ki je edina zaposlena v odvetniški družbi. D. H. je v dobri veri, da dela uslugo odvetnici, da ji ne bi bilo treba na pošto, podpisal vročilnico za odvetniško družbo, v imenu odvetnice. Imenovani ni imel pooblastila za sprejem poslovnih pošiljk, ki so bile naslovljene na odvetniško družbo. V odvetniški družbi je zaposlena zgolj odvetnica, ki je bila od 2. 10. 2012 na bolniškem dopustu zaradi epidemije virusa, zato ni smela zapuščati svojega doma. Na kontrolnem zdravniškem pregledu 9. 10. 2012 je bilo ugotovljeno, da se stanje ni izboljšalo, zato je bila bolniška odsotnost podaljšana do 15. 10. 2012. Okužba in vročina sta odvetnico prikovali na domače okolje. Zaradi bolezni je bruhala, imela je drisko in visoko vročino, bila je popolnoma oslabljena, zato ni bila zmožna opraviti vožnje od doma v Novem mestu do pisarne v Ljubljani. Odvetnica ni pooblastila nikogar, da bi v njeni odsotnosti sprejemal sodne pošiljke. Pooblaščenka ni mogla računati z nepravilnim ravnanjem D. H. D. H. je odvetnico po telefonu obvestil o prejemu sodne pošiljke, o vsebini sodnega pisanja pa je odvetnici dal napačno informacijo. Odvetnica je imela tožbo shranjeno na računalniku pri sebi doma, zato je D. H. po njegovem predlogu poslala po elektronski pošti izvod tožbe in dopis sodišču ter ga prosila, naj listine odnese na pošto v Č., s katero ima odvetniška družba sklenjeno pogodbo. D. H. je v popoldanskem času listine oddal na pošti. Štampiljko in kuverte je odvetnica poslala v Ljubljano po svojem bratu, M. N. Ko je odvetnica ugotovila, da se z vsebino sklepa ne more seznaniti zaradi ravnanja tretje osebe in svoje bolniške odsotnosti, je sodišču prve stopnje 9. 10. 2012 poslala obvestilo, da je bil sklep odvetniški družbi vročen na napačen naslov. V dopisu je pozvala prvo sodišče, da ji sklep ponovno vroči na pravi naslov odvetniške družbe. Odvetnica je utemeljeno pričakovala, da bo prvo sodišče sklep znova vročilo odvetniški družbi na pravi naslov. Nedopustno je sklepanje prvega sodišča, da se je zdravstveno stanje pooblaščenke 4. 10. 2012 umirilo. Od dogodka je minilo že eno leto, zato se M. N. ni mogel natančno spomniti, kaj se je nahajalo v vrečki, prav tako pa tudi ni mogel natančno povedati, kdaj je zapustil Trebnje. Podpisi na vlogah niso enaki, v času oddaje tožbe je bila zaposlena v družbi tudi pripravnica, ki je tudi podpisovala dokumente odvetniške družbe. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo 14. 10. 2012, ko je bila nedelja. Rok je iztekel v petek dne 12. 10. 2012, zato bi lahko priporočene pošiljke s prilogami na naslov prvega sodišča prišle še v ponedeljek 15. 10. 2012, prvo sodišče pa je tožbo zavrglo že en dan prej. Odredba na sklepu o zavrženju z dne 14. 10. 2012 datira že na dan 10. 10. 2012, torej je bil sklep dejansko izdan, še preden je potekel rok za dopolnitev tožbe, istočasno pa še istega dne, ko je na sodišče prispela pošiljka, da se sklep odvetniški družbi vroči na spremenjeni sedež. Sodišče prve stopnje se v sklepu z dne 4. 12. 2013 ni opredelilo glede obvestila, da se sklep znova pošlje odvetniški družbi na njen spremenjeni sedež. Ker je bila tožba zavržena zgolj iz razloga, ker tožnica v roku, ki ga je določilo prvo sodišče v sklepu, ni predložila drugopisa prilog za nasprotno stranko, gre za nedopusten poseg v ustavno pravico tožnice do učinkovitega sodnega varstva. Zaradi odločitve prvega sodišča je tožnica trajno izgubila pravico do sodnega varstva.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje 16. 12. 2013 odredilo, da se sklep z dne 4. 12. 20013 vroči tožnici, K. N. kot fizični osebi in odvetniku D. M. Prvo sodišče je postopalo na takšen način iz razloga, ker je bila odvetniška družba na podlagi likvidacije dne 5. 12. 2013 izbrisana iz sodnega registra. Za prevzemnika odvetniške pisarne (družbe) je bil na podlagi 73. člena statuta Odvetniške zbornice določen D. M., odvetnik iz Ljubljane, kateremu pa je tožnica preklicala pooblastilo, kar izhaja iz dopisa z dne 27. 12. 2013. Vsi naslovniki so prejeli sklep z dne 4. 12. 2013 (5), pritožbo pa je vložila le K. N., ki pa nima pooblastila tožnice, je pa bila edina družbenica v sedaj že izbrisani odvetniški družbi, ki pa po določbah Zakona o gospodarskih družbah v posameznih primerih tudi odgovarja za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo. Pritožbeno sodišče ni vračalo zadeve prvemu sodišču, da pozove tožnico, ali odobrava vloženo pritožbo, ker je pritožbeno sodišče štelo, da že vložena pritožba zoper sklep z dne 14. 10. 2012 izkazuje njen pravni interes tudi za pritožbo zoper sklep z dne 4. 12. 20013. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2012 tožnica posebej izpostavlja, da pomeni zavrženje tožbe poseg v njene ustavne pravice do sodnega varstva, hkrati pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica oproščena plačila sodnih taks ter je preklicala pooblastilo prevzemniku odvetniške pisarne. Iz navedenih razlogov, je zaradi pravnega varstva tožnice, pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi, ki jo je vložila K. N. zoper sklep prvega sodišča z dne 4. 12. 2013. 5. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pri novem odločanju izvedlo vse relevantne dokaze, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da odvetniška družba ni zamudila roka za dopolnitev vloge iz opravičenega vzroka. Razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v sklepu z dne 4. 12. 2013, s katerim je bil zavrnjen predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje, so (znova) natančni, izčrpni, sistematični, pregledni, skrbni in argumentirani. Prvo sodišče se je v sklepu podrobno opredelilo do vsakega spornega dejstva in izčrpno pojasnilo razloge, ki jim ni mogoče ničesar dodati glede na pritožbene navedbe, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju le sklicuje na podrobno obrazložene ugotovitve prvega sodišča. Prvo sodišče je vzorno in skrbno opravilo analizo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote ter pravilno ugotovilo, da odvetniška družba in odvetnica po pozivu prvega sodišča in po opozorilu, da bo tožba zavržena, če vloga ne bo dopolnjena v roku, ki ga je v sklepu določilo prvo sodišče, nista ravnali s potrebno skrbnostjo in sta neupravičeno zamudili rok za dopolnitev vloge, zato je bila tožba utemeljeno zavržena. Dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v novem odločanju, so le dodatno potrdili ugotovitve prvega sodišča, da odvetniška družba in odvetnica nista verjetnostno izkazali, da je bil rok za predložitev dodatne listinske dokumentacije zamujen iz opravičenih razlogov.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica po svoji pooblaščenki vložila tožbo in priloge le v enem izvodu, zato je prvo sodišče odvetniško družbo, ki je zastopala tožnico, s sklepom pozvalo, da v roku osmih dni vloži še en izvod tožbe s prilogami. Sodišče prve stopnje je prejelo 5. 10. 2012 vlogo odvetniške družbe, ki je bila poslana priporočeno po pošti 4. 10. 2012, v kateri odvetniška družba navaja, da pošilja prvemu sodišču še en izvod tožbe, kot je tožnici naložilo sodišče v sklepu. Sodišče prve stopnje je prejelo 10. 10. 2013 še obvestilo odvetniške družbe z dne 6. 3. 2012, da je odvetniška družba spremenila sedež z dnem 12. 3. 2012, in da zato naproša prvo sodišče, da se pisanja odvetniški družbi vročajo na nov naslov. Dne 14. 10. 2012 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo, odredba o vročitvi pa ima datum 10. 10. 2012. 7. Protispisna je pritožbena trditev, da je odvetniška družba z dopisom, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 10. 10. 2012, pozvala prvo sodišče, da ji znova vroči sklep na spremenjeni sedež družbe. To ne izhaja iz navedenega dopisa. Dopis, ki je bil sestavljen že 6. 3. 2012, predstavlja le obvestilo sodišču, da je odvetniška družba spremenila sedež in da mora sodišče nadaljnje sodne pošiljke odvetniški družbi vročati na nov naslov. Iz navedenega razloga je prvo sodišče sklep odvetniški družbi pravilno vročilo, saj je bil vročen odvetniški družbi na sedež, kot je bil naveden v tožbi, enako pa so bila odvetniški družbi vročena tudi druga sodna pisanja, ki jih je odvetniška družba sprejela z neposrednim sprejemom, kar potrjuje ugotovitve prvega sodišča, da je družba imela na navedenem naslovu organizirano sprejemanje poštnih pošiljk, in da prejem sklepa ne predstavlja naključnega dogodka, kjer bi sodno pošiljko po naključju zaradi usluge sprejela nepooblaščena oseba. Okoliščina, da je bila sprememba sedeža odvetniške družbe objavljena na AJPES, ne spreminja dolžnosti stranke oziroma njenega pooblaščenca, da sodišče obvesti o spremembi sedeža, kot to določa 145. člen ZPP. Navedena okoliščina pa tudi ni odločilna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila odvetniška družba seznanjena z vsebino sklepa oziroma bi se s potrebno skrbnostjo lahko seznanila z vsebino sklepa in bi zato lahko pravočasno in pravilno izpolnila naloženo ji obveznost ter na ta način preprečila zavrženje tožbe.

8. Napaki v zapisu datumov na odredbi in sklepu, s katerim je bila tožba zavržena, ne vplivajo na zakonitost sklepa o zavrženju tožbe, ker je bilo ugotovljeno, da tožnica po odvetniški družbi do 12. 10. 2012 prvemu sodišču ni dostavila prilog, kot ji je bilo to naloženo v sklepu. Sodišče prve stopnje je zato tožbo utemeljeno zavrglo.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da v postopku vrnitve v prejšnje stanje niso bile izkazani opravičljivi razlogi, zaradi katerih bi bil utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvega sodišča, da zdravstveno stanje odvetnici ni onemogočalo, da bi opravila zahtevana pravdna dejanja na način, da bi izpolnila obveznosti iz sklepa, kar dokazujejo številne aktivnosti odvetnice, s katerimi je želela izpolniti obveznosti, kot so bile naložene odvetniški družbi v sklepu. Bolezen odvetnice ni bila nenadna in nepredvidljiva ter tudi ne takšne intenzitete, da bi ji onemogočila aktivnosti, s katerimi bi lahko izpolnila obveznosti, kot so bile naložene odvetniški družbi v sklepu, lahko pa bi tudi predlagala podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti. Procesno dejanje v smislu dopolnitve nepopolne vloge je bilo opravljeno že dne 4. 10. 2012 in to na isti dan, ko je odvetniška družba potrdila prejem sklepa. Odvetnica je prvemu sodišču 10. 10. 2012 dostavila tudi obvestilo, da je odvetniška družba spremenila sedež, zato ni nobenega dvoma, da bi odvetnica lahko in morala, kljub bolezni in bolniški odsotnosti, opraviti procesna dejanja, s katerimi bi pravilno izpolnila obveznosti iz sklepa, ali pa bi odvetniški družbi zagotovila podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti.

10. Prvo sodišče je v postopku ugotovilo številna nasprotja v navedbah in izpovedbah odvetnice in prič, ki prepričljivo potrjujejo, da rok za izpolnitev procesnega dejanja ni bil zamujen iz opravičljivega razloga. Zatrjevano je bilo, da je D. H. 4. 10. 2012 nepooblaščeno sprejel sodno pošiljko, kar se je ugotovilo kot neresnično, ker je bil sklep vročen naslovniku na pošti, kjer se je moral prevzemnik izkazati s pooblastilom ali pa mu je bila poštna pošiljka izročena zaradi osebnega poznanstva poštnega izdajatelja ob vedenju, da je D. H. upravičen sprejemati priporočene poštne pošiljke za odvetniško družbo, saj iz povratnice ne izhaja, da je pošto sprejel D. H. Prvo sodišče zato pravilno ugotavlja, da je imela odvetniška družba na takšen način organizirano dvigovanje pošte, ki so se vročale odvetniški družbi na stari naslov, na ta način pa je odvetniška družba prevzela odgovornost za ravnanja svojih sodelavcev. Odvetnica bi tudi lahko opozorila D. H., da v času njene bolniške odsotnosti, ne dviguje na pošti sodnih pošiljk za odvetniško družbo, kar bi lahko in morala storiti, saj je bila na bolniškem dopustu od 2. 10. 2012, sklep pa je bil odvetniški družbi vročen na pošti 4. 10. 2012. 11. Prvo sodišče pravilno izpostavlja, da je bilo nepopolno procesno dejanje storjeno na sam dan prevzema pošte in ne zadnji dan sodnega roka 12. 10. 2012, in da je bil bolniški dopust odvetnici zaključen 15. 10. 2012 ter da ni razumno in logično, da bi nekdo urgentno sam in s pomočjo dveh tretjih oseb ravnal na tak način na sam dan začetka roka, v času najhujšega bolezenskega stanja, ob vednosti, da za to ni nobene potrebe, ker ima na razpolago še sedem dni do izteka roka. Očitna nasprotja med navedbami in izpovedbami so izkazana tudi glede tožbe in dopisa, ki naj bi jih odvetnica poslala po elektronski pošti D. H., štampiljko in kuverte pa naj bi v Ljubljano odnesel njen brat M. H. Ker je bilo v postopku sporno, na kakšen način je odvetnica tožbo podpisala, če jo je poslala D. H. po elektronski pošti, je odvetnica zatrjevala, da je tožbo in dopis natisnila in listini podpisala ter ju izročila M. N., ki ju je odnesel v Ljubljano. Sporna je bila nato trditev, zakaj je odvetnica M. N. izročila štampiljko, pa je tudi v tem delu odvetnica spremenila prvotno trditveno podlago in zatrjevala, da štampiljke ni izročila M. N., da bi jo odnesel v Ljubljano. Priložene korespondence po elektronski pošti med odvetnico in D. H., pa potrjujejo prvotne navedbe iz predloga, ki pa so povsem v nasprotju z izpovedbo odvetnice. Tudi izpovedba M. N. je bila neverodostojna, kljub časovni oddaljenosti dogodka. D. H. je na zaslišanju tudi izpovedal, da je vedno dvigoval pošto za odvetniško družbo, ker je imel pooblastilo odvetnice, takšno poslovanje pa je potekalo deset let. Pomembna pa je tudi okoliščina, da odvetnica na zaslišanju ni želela odgovoriti na vprašanja prvega sodišča, ki so bila vezana na (njene) podpise na vlogah, ki so v sodnem spisu.

12. Pritožbeno sodišče je povzelo le del ugotovitev prvega sodišča, ki prepričljivo potrjujejo, da je bil sklep odvetniški družbi pravilno vročen, da sta bila odvetniška družba in odvetnica seznanjeni z vsebino sklepa, da bi odvetnica kljub bolezni lahko pravilno in pravočasno izpolnila obveznost iz sklepa ali pa predlagala podaljšanje roka, predvsem pa so se izkazale kot neresnične navedbe iz predloga, da je bil rok za opravo procesnega dejanja zamujen iz opravičljivih razlogov. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in zavrglo tožbo tožnice.

13. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklepa potrdilo.

(1) V nadaljevanju predlog.

(2) V nadaljevanju sklep.

(3) V nadaljevanju odvetniška družba.

(4) V nadaljevanju odvetnica.

(5) Za tožnico se je štelo, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije, kot jo določa 143. člen ZPP.