Jedro

Izpodbijani sklep je sklep o poplačilu.

Sklep o poplačilu v običajni situaciji, ko je kupec upnik ali kupec plača kupnino, pomeni hkrati izpolnitev obveznosti izvršilnega dolžnika in prenehanje terjatve izvršilnega upnika. V konkretni situaciji temu ni tako - sklep le ukinja obveznost izvršilnega dolžnika, ker pa je bila plačana varščina v višini 10.400,00 EUR, hkrati v tem delu pomeni tudi prenehanje upnikove terjatve.

Višje sodišče se strinja s sodiščem prvem stopnje, da je s strani dolžnika treba šteti, kot da bi bila kupnina plačana v višini prodajne cene. Sporazum iz drugega odstavka 173. člena ZIZ se sklene med upnikom in kupcem, zato se dolžnikov položaj zaradi tega ne more poslabšati. Sporazum je stvar njunega notranjega razmerja, ki pa mora navzven (do dolžnika) imeti enake učinke, kot če bi kupec kupnino plačal. V pravni teoriji se takemu sporazumu priznava smiselno enake učinke kot pri prevzemu dolga.

Upoštevajoč učinke sklepa o poplačilu je treba ugotoviti, v katerem delu oziroma za koliko je prenehala obveznost izvršilnega dolžnika do zastavnega upnika, in pa tudi, v katerem delu je kupec prevzel obveznost izvršilnega dolžnika in hkrati (v konkretnem primeru) upoštevati tudi delno izpolnitev prvemu upniku iz (preostanka) varščine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi tako, da se sklep v tretji alineji razveljavi za znesek 7.868,60 EUR ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se iz prejete kupnine poplačajo: - upnik G d.o.o. za stroške izvršbe v znesku 720,65 EUR, - upnik P d.o.o. za stroške izvršbe v znesku 77,64 EUR, - upnik Republika Slovenija za stroške izvršbe In 26/2015 v znesku 97,01 EUR ter delno terjatev po Z 4/2014 v znesku 7.868,60 EUR, - Republika Slovenija, Finančna uprava RS, za davek na promet nepremičnin v znesku 1.588,24 EUR ter za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 47,86 EUR.

2. Proti sklepu se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik G d.o.o. in navaja, da se je 1. 7. 2015 vršila javna dražba, na kateri je bila nepremičnina ID znak 007 prodana za ceno 81.000,00 EUR. Kupec je vplačal varščino v višini 10.400,00 EUR in na podlagi 173. člena ZIZ prevzel delno dolžnikov dolg na dan 1. 7. 2015 v višini 71.000,00 EUR s pogodbenimi obrestmi v višini 1,9 % mesečno in zapadlostjo 1. 7. 2016. V sporazumu je bilo tudi dogovorjeno, da mora kupec plačati razliko do celotne kupnine, kupnina pa je znašala 81.000,00 EUR. Glede na to, da je kupec kupil nepremičnino za ceno 81.000,00 EUR, bi moralo sodišče v sklepu o poplačilu določiti, da se del varščine v višini 400,00 EUR vrne kupcu, saj bi sicer za nepremičnino plačal 81.400,00 EUR. Pojasnjuje, da je na dan razdelitvenega naroka 19. 10. 2015 v skladu s pozivom sodišča napravil obračun terjatve, pri čemer je terjatev na dan 1. 7. 2015 utesnil za plačanih 71.000,00 EUR, zaradi česar je na dan 19. 10. 2015 obračun terjatve znašal 22.045,15 EUR, od tega glavnica 20.609,36 EUR in zamudne obresti 1.435,79 EUR. Na naroku 19. 10. 2015 je bilo tudi pojasnjeno, da je to terjatev poleg terjatve zavarovane s hipoteko, ki je ostala vpisana v zemljiški knjigi. Napačna je navedba sodišča prve stopnje, da je kupec prevzel toliko dolga kot bi mu ga pripadalo v izvršilnem postopku, saj je upniku na dan 19. 10. 2015 pripadalo v izvršilnem postopku pri prodaji te nepremičnine 78.468,60 EUR, kar je dosežena prodajna cena 81.000,00 EUR zmanjšano za prednostne terjatve v višini 2.531,40 EUR, kupec pa je prevzel delno dolžnikov dolg v višini 71.000,00 EUR, kar pomeni, da ostanek kupnine v višini 7.468,60 EUR pripada upniku, ki ima vpisano hipoteko s prvim vrstnim redom. Ne drži, da se bo upnik poplačal po še naprej obstoječi hipoteki s strani kupca za terjatev, ki je višja od 71.000,00 EUR, če je terjatev na dan 1. 7. 2015 znašala 91.608,91 EUR. To pomeni, da ima upnik na dan 19. 10. 2015 do dolžnika še vedno terjatev v višini 22.045,15 EUR in ne bo prišlo do dvakratnega poplačila terjatve. Meni, da bi morala terjatev upnika do dolžnika na dan 19. 10. 2015 ostati še vedno odprta v višini 14.576,55 EUR, kar predstavlja terjatev v višini 22.045,15 EUR, zmanjšano za znesek 7.468,60 EUR, ki bi jih upnik moral prejeti iz naslova delitve kupnine v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje bi moralo iz kupnine 81.000,00 EUR najprej poplačati prednostne terjatve v skladu s 197. členom ZIZ, nato pa ostanek kupnine izplačati upniku, ki ima vpisano hipoteko na prvem mestu, glede na to, da nihče od ostalih upnikov terjatve upnika in vrstnega reda poplačila ni prerekal. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da spremeni izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na poplačilo upnika in upniku prizna prvi vrstni red poplačila terjatve iz preostanka kupnine, dolžniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Na naroku za prvo javno dražbo 1. 7. 2015 je bila nepremičnina ID znak 007 domaknjena kupovalki A. A. za ceno 81.000,00 EUR. Kupovalka in upnik G d.o.o. sta hkrati predložila sporazum iz 173. člena ZIZ. Iz sporazuma, ki sta ga dne 1. 7. 2015 sklenila upnik G d.o.o. in kupovalka A. A., izhaja, da je kupovalka delno prevzela dolžnikov dolg do upnika v višini 71.000,00 EUR, z zamudnimi obrestmi v višini 1,9% na mesec od 1. 7. 2015 dalje do plačila, pri čemer je rok zapadlosti te terjatve 1. 7. 2016. Hkrati se je zavezala poleg prevzetega dolga plačati tudi razliko do celotne kupnine, oziroma če ta ne bo zadoščala za prednostna poplačila po 197. členu ZIZ in prevzeti dolg, se prevzeti dolg do upnika zmanjša na znesek, kot bi upniku pripadal v izvršilnem postopku.

6. Kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga se lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica oziroma zemljiški dolg na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanjša za prevzeti dolg, sodišče pa upniku zemljiškega dolga vrne zemljiško pismo (primerjaj drugi in tretji odstavek 173. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je iz vplačane varščine, ki je znašala 10.400,00 EUR, skladno z določbami 197. člena ZIZ pravilno poplačalo stroške izvršilnih postopkov, davek na promet nepremičnine in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (skupaj so znašali 2.531,40 EUR). Pri nadaljnjem odločanju o poplačilu terjatev upnikov je ugotovilo, da iz podatkov v spisu in zemljiške knjige izhaja, da je upnik G d.o.o. sicer prvi po vrsti upravičen do poplačila svoje terjatve, vendar pa je zaradi sporazuma, ki ga je na podlagi drugega odstavka 173. člena ZIZ sklenil s kupovalko sklenilo, da se njegova terjatev v tem izvršilnem postopku ne poplača v delu, ki se nanaša na glavnico in obresti, ker je kupovalka prevzela dolg po hipoteki in sklepu o izvršbi In 90/2014 in se bo upnik tako poplačal po še naprej obstoječi hipoteki s stranki kupovalke A. A. Iz tega razloga upnika G d.o.o. pri poplačilu terjatve ni upoštevalo in je s preostankom vplačane varščine v višini 7.868,60 EUR (10.400,00 - 2.531,40) poplačalo del terjatve drugega upnika po vrsti, zastavnega upnika Republike Slovenije po sklepu o zavarovanju Z 4/2014 z dne 26. 2. 2014. Taki odločitvi upnik G d.o.o. v pritožbi utemeljeno nasprotuje, pritožbi pa je bilo treba ugoditi tudi iz razlogov po uradni dolžnosti.

8. Izpodbijani sklep je sklep o poplačilu. Z njim sodišče po opravljenem razdelitvenem naroku odloči o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila, ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ). Sklep o poplačilu v običajni situaciji, ko je kupec upnik ali kupec plača kupnino, pomeni hkrati izpolnitev obveznosti izvršilnega dolžnika in prenehanje terjatve izvršilnega upnika. V konkretni situaciji temu ni tako - sklep le ukinja obveznost izvršilnega dolžnika, ker pa je bila plačana varščina v višini 10.400,00 EUR, hkrati v tem delu pomeni tudi prenehanje upnikove terjatve.

9. Glede sporazuma, ki sta ga na podlagi drugega odstavka 173. člena ZIZ sklenila zastavni upnik G d.o.o. in kupovalka A. A., se višje sodišče strinja s sodiščem prvem stopnje, da je s strani dolžnika treba šteti, kot da bi bila kupnina plačana v višini prodajne cene. Sporazum iz drugega odstavka 173. člena ZIZ se sklene med upnikom in kupcem, zato se dolžnikov položaj zaradi tega ne more poslabšati. Sporazum je stvar njunega notranjega razmerja, ki pa mora navzven (do dolžnika) imeti enake učinke, kot če bi kupec kupnino plačal. V pravni teoriji(1) se takemu sporazumu priznava smiselno enake učinke kot pri prevzemu dolga. S tem, ko se kupnina zmanjša za prevzeti dolg in je kupec dejansko ne plača, se šteje, da je izvršilni dolžnik v tem delu poplačal zastavnega upnika (oziroma je njegova obveznost ugasnila), do plačila kupnine pa ne pride iz razloga na upnikovi strani (ker je pristal na to, da obdrži zastavno pravico na nepremičnini, kupec nepremičnine pa postane njegov dolžnik). Upoštevajoč učinke sklepa o poplačilu (glej tudi 8. točko razlogov), je treba ugotoviti, v katerem delu oziroma za koliko je prenehala obveznost izvršilnega dolžnika do zastavnega upnika, in pa tudi, v katerem delu je kupec prevzel obveznost izvršilnega dolžnika in hkrati (v konkretnem primeru) upoštevati tudi delno izpolnitev prvemu upniku iz (preostanka) varščine. Tega sodišče prve stopnje ni storilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

10. Zato je višje sodišče pritožbi upnika G d.o.o. ugodilo tako, da je sklep v tretji alineji razveljavilo za znesek 7.868,60 EUR ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na zgoraj pojasnjeno, naravo stvari in okoliščine konkretnega primera, višje sodišče sámo ne more odpraviti kršitve, ne da bi hkrati poseglo v pravico strank in udeležencev do izjave v postopku, zato je pritožbi ugodilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva zgoraj navedeno materialnopravno presojo nastale situacije in odloči kot izhaja iz 9. točke razlogov.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Tako Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, Naučna knjiga, Beograd 1987, str. 380.