17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 477/2002 z dne 21. 1. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. In 1242/94 z dne 24. 5. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku, v katerem je pritožnik nastopal kot eden izmed dveh zastavnih upnikov, je Višje sodišče v izpodbijanem delu (4. točki izreka) potrdilo sklep Okrajnega sodišča o poplačilu, s katerim je bilo odločeno, da se iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnikove nepremičnine po poplačilu stroškov izvršilnega postopka vseh upnikov in priglašene terjatve Davčne uprave Republike Slovenije, poplača del zakonskih zamudnih obresti od glavnice terjatve prve upnice. Terjatev pritožnika kot drugega upnika je (z izjemo stroškov izvršilnega postopka) ostala nepoplačana.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pritožnik namreč ne soglaša s stališčem sodišč prve in druge stopnje, po katerem naj bi se določba tretjega odstavka 186. člena Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - v nadaljevanju ZIP) razlagala tako, da naj bi že sama odredba o sestavi rubežnega popisa stanovanja, brez dejanske izvedbe rubežnega popisa v samem stanovanju, pomenila pridobitev zastavne pravice na nepremičnini po četrtem odstavku 186. člena ZIP. Meni, da rubež nepremičnine v korist prve upnice ni bil opravljen, saj samo z izdajo odredbe o rubežu stanovanja postopek popisa nepremičnine v smislu 186. člena ZIP ni bil pravilno oziroma v celoti dokončan.

Publicitetnemu načelu naj tudi ne bi bilo zadoščeno z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe, za katero tretje osebe sploh ne vedo, niso dolžne in ne morejo vedeti. Stališče sodišč, ki dopušča pridobitev zastavne pravice na nepremičnini na način, ki krši publicitetno načelo, naj bi bilo v neposrednem nasprotju z zaupanjem v pridobljene pravice (v obravnavanem primeru v pridobljeno zastavno pravico na nepremičnini) in s tem v nasprotju z ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.

3.Pritožnik ustavno pritožbo vlaga po izteku šestdesetdnevnega roka in predlaga njeno izjemno obravnavanje po tretjem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), saj naj bi mu bila iz zgoraj navedenih razlogov očitno kršena pravica do zasebne lastnine. Navaja, da je v tej zadevi vložil tudi pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, vendar Državno tožilstvo RS zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.

B.

4.Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka. Pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnik zgolj z navedbami, s katerimi zatrjuje, da je bil popis nepremičnine ob ustanovitvi zastavne pravice v korist prve upnice napačno izveden, še ni izkazal posebno utemeljenega primera, ki bi izjemoma dovoljeval odločanje o ustavni pritožbi, vloženi po izteku šestdesetdnevnega roka. Morebitna napačna uporaba materialnega in procesnega prava sama po sebi namreč še ne pomeni kršitve človekovih pravic. Kot izhaja iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča, tudi pobuda Vrhovnemu državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na tek roka za vložitev ustavne pritožbe ne vpliva, zato tudi obvestilo Vrhovnega državnega tožilstva o nesprejetju pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni razlog za posebno obravnavo prepozno vložene ustavne pritožbe.

5.Glede na navedeno je Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot prepozno zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger