Jedro

Poslovne potrebe in zahteve, poslovni rezultati, spremenjen način poslovanja in opravljanja dela ter temu ustrezno spremenjena organizacija dela oziroma delovnih mest so razlogi, zaradi katerih delodajalec lahko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki. Zavrnilo je tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da je sklep sprejel pristojni organ tožene stranke na podlagi ustreznega programa o razreševanju presežnih delavcev ter po predpisanem postopku. Na podlagi strateške usmeritve o prehodu na drugačen način prodaje je bilo ukinjeno tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Program razreševanja trajno presežnih delavcev je sprejela uprava družbe ob sodelovanju sindikata in sveta delavcev.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka spremenila način poslovanja s tem, da je zaposlene delavce določila kot trajno presežne in jim izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, kolikor niso hoteli skleniti posredniške pogodbe kot samostojni podjetniki. Tak način nasprotuje določilom o nujnih operativnih razlogih po zakonu in Konvenciji MOD št. 158. Ob dokazanih večjih stroških delodajalca in ob tem, da se samostojnim podjetnikom ne priznavajo pravice oziroma socialna varnost, enako kot delavcem, gre za izigravanje pravic delavcev. Trajni presežek sta bili le dve delavki, ki nista sprejeli tveganja, ki ga nosi samostojno podjetništvo. Tožena stranka ni dokazala, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnici. Tožnica vztraja pri ugovoru, da je tako sklep kot program razreševanja presežnih delavcev sprejel isti organ in sicer predsednik uprave tožene stranke. Tudi komisija, ki je odločala o ugovoru zoper sklep predsednika uprave, je bila imenovana s strani uprave.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje, ni mogoče upoštevati. Tožnica ni navedla (ne izrecno ne smiselno) nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja, zato zgolj na podlagi splošne omembe tega revizijskega razloga, izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti. Iz revizijskih navedb izhaja, da tožnica uveljavlja le nedovoljeni revizijski razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Dejanske pa so ugotovitve o tem, ali je dokazano, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnici ter kdo je sprejemal odločitve v tem postopku.

Materialno pravo glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bilo zmotno uporabljeno.

Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za redno odpoved iz operativnih razlogov. Poslovne potrebe in zahteve, poslovni rezultati, spremenjen način poslovanja in opravljanja dela ter temu ustrezno spremenjena organizacija dela oziroma delovnih mest so razlogi, zaradi katerih lahko delodajalec ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela delavcev. Če se gospodarska družba odloči, da določenih poslov (na primer prodaje in sprejemanja vplačil od iger na srečo) ne bo več opravljala sama, ji sodišče ne more nalagati, da to mora storiti - čeprav bi jih sicer lahko opravljala. Domnevno višji stroški za provizije v primerjavi s plačami prej zaposlenih delavcev pa sami po sebi ne dokazujejo neobstoja operativnih razlogov. Višji stroški ob dokazano povečanem prometu namreč še ne pomenijo, da ni bil dosežen tudi ekonomski namen drugačne organizacije prodaje.

Strinjati se je sicer mogoče z navedbami v reviziji, da lahko v tovrstnih postopkih prihaja do nepravilnosti ali celo do izigravanja pravic delavcev. Pri prenašanju določenih dejavnosti oziroma poslov s komercialnimi pogodbami na zunanje izvajalce, ki jih še naprej opravljajo kot samostojni podjetniki - fizične osebe (še posebej, če so to delavci, ki so enaka opravila prej opravljali kot zaposleni), lahko pride tudi do tega, da so take osebe dejansko še naprej v odvisnem razmerju. To lahko izhaja tako iz pogodbenih zavez kot iz okoliščine, da gre za opravljanje poslov, ki se že po naravi stvari predvsem ali v pretežni meri vežejo le na enega naročnika. Taka odvisnost pa je lastna delovnemu razmerju (tako po ZDR90, kot sedaj po ZDR, člen 4), ki delavcem zagotavlja drugačne oziroma dodatne pravice in praviloma tudi večjo socialno varnost. Vendar bi moralo biti kaj takega uveljavljano in dokazano tudi v tem postopku. Tožnica pa ne navaja ničesar konkretnega, kar bi lahko kazalo, da je šlo za izigravanje delavcev oziroma zlorabo instituta ugotavljanja presežnih delavcev.

V nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in deloma tudi same s seboj v nasprotju so navedbe tožnice, da je program reševanja trajno presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja sprejel isti organ. Dejanska ugotovitev, ki je v skladu z listinami v spisu (priloga B6) in izpovedbo priče (članice uprave, ki je program sprejela), je, da je program sprejela uprava. To da je pri tem sodeloval pri sprejemu programa tudi predsednik uprave in da je program podpisal, ne pomeni, da ga je sprejel le on sam. Postopanje tožene stranke je bilo v skladu s 34. in 35. členom ZDR90. "Pripomba" o tem, kdo je imenoval komisijo za pritožbe ne utemeljuje trditve, da zato o ugovoru ni odločil instančni organ in tudi ne kaže na "jasno" pristranskost komisije.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zoper sodbo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).