Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustavljene prakse Vrhovnega sodišča. S splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo tožene stranke, št. 631-13/2014/26 z dne 20. 4. 2015, s katero je ta zavrnila revidentovo prijavo na javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki infrastrukturnega programa za tam navedeni infrastrukturni program v obdobju 2015-2020 (Uradni list RS, št. 71/2014).

2. Revident je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.(1)

5. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

6. Revident v 20. točki revizije posebej izpostavlja vprašanje, „ali so odločitev in stališča sodišča v izpodbijani sodbi skladna z zahtevo po vnaprejšnji določenosti in enakosti meril v javnem razpisu, s tem pa za zahtevami 14. člena Ustave RS“. S takim splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.

7. Tudi iz navedb v delu revizije, namenjenemu konkretizaciji pomembnega pravnega vprašanja (15. do 17. točka revizije), ni jasno, na katero vprašanje naj Vrhovno sodišče odgovori. Med njimi so namreč trditve o tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na relevantne tožbene navedbe ali pa, da so njegova stališča protislovna in arbitrarna, ker da zanje ni razumne podlage v 67. a členu Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju pravilnik). Če je revizijske navedbe razumeti kot izpostavljanje vprašanja dopustnega oblikovanja prednostnega seznama znotraj vsake od oblik infrastrukturnega programa(2), ne pa enega (splošnega, enotnega) seznama za vse oblike, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je treba omenjeni 67. a člen(3) razumeti v povezavi s sedmim odstavkom 4. člena pravilnika, ki infrastrukturne programe kot podporno dejavnost raziskovalni dejavnosti deli še naprej na različne oblike.(4) S tem, da bodo infrastrukturni programi za vsako obliko podpore razdeljeni na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne, je bil revident seznanjen tudi z javnim razpisom (peti odstavek 9. točke javnega razpisa). Po naravi stvari (zaradi različnosti oblik podpore) pa je omenjeno razvrstitev in nanjo vezano oblikovanje prednostnega seznama mogoče doseči le z ocenjevanjem v okviru vsake oblike podpore posebej in posledično z oblikovanjem prednostnega seznama znotraj vsake od njih.

8. Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revident tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odstop od sodne prakse v zvezi z enakim obravnavanjem prijaviteljev na razpis.

9. Vrhovno sodišče je zato revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. (2) V skladu s pravilnikom (drugi odstavek 1. člena) financiranje oziroma sofinanciranje raziskovalne dejavnosti obsega: raziskovalne programe; temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte; mentorje oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah; mednarodno znanstveno sodelovanje; uveljavljene raziskovalce iz tujine; podporne dejavnosti.

Podporne dejavnosti vključujejo (drugi odstavek istega člena): infrastrukturne programe; nakup raziskovalne opreme; znanstvene sestanke; nakup mednarodne znanstvene literature; osrednje specializirane informacijske centre.

(3) Omenjeni člen med drugim določa, da je rezultat obravnave na strokovnem telesu za ocenjevanje infrastrukturnih programov predlog prednostnega seznama prijav infrastrukturnih programov, vključno s predlogom letnega obsega raziskovalnih ur (tretji odstavek). ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz prejšnjega odstavka in sprejme predlog prednostnega seznama infrastrukturnih programov, ki se financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih infrastrukturnih programov (četrti odstavek).

(4) Po navedeni določbi infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti, in sicer v obliki instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in podpori raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra ali znanstvene zbirke (revidentov prijavljeni program ima obliko „podpora raziskovalnim programom“).