Jedro

Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.

Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 132861/2011, z dne 20. 9. 2011 (1. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške (2. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da prej citirani sklep o izvršbi razveljavi, tožeči stranki pa naloži v plačilo celotne toženčeve pravdne stroške.

3. Tožeča stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeni so očitki, da je sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, saj sta obe predlagali zaslišanje prič. Protispisnost (kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za situacijo, ko sodišče v razlogih sodbe listinskemu gradivu pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Nanaša se torej na prenos njegove vsebine v sodbo. Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, tako ne more pomeniti citirane postopkovne kršitve. Neizvedba naroka, v nasprotju s pravili ZPP, lahko pomeni zgolj kršitev 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6. Obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih lahko sodišče odloči brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni izrecno zahtevala (2. odstavek 454. člena ZPP). Tako pravna teorija kot sodna praksa zavzemata stališče, da ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka (1). V konkretni zadevi tako izrecne zahteve ni bilo, pisni dokazi pa so tudi po presoji višjega sodišča dajali dovolj podlage za odločitev.

7. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi utemeljeno zavrnilo dokazna predloga po zaslišanju B. M. in T. Č., ki bi lahko povedala, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o večjem številu predvajanj oziroma o obračunu storitev glede na dejansko trajanje predvajanj. Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega, da je tožena stranka o samem dogovoru in njegovi sklenitvi podala preskopotrditveno podlago. Navedla je zgolj, da naj bi med omenjenima osebama (predstavnikoma pravdnih strank) takšen dogovor bil sklenjen. Kljub dejstvu, da iz neprerekanih trditev tožnika in iz predloženih dokazov (elektronsko sporočilo v prilogi A14 in predračun v prilogi A13) izhaja, da je tožena stranka sprejela ponudbo tožnika tako glede števila predvajanj kot glede cene, pa ni pojasnila kdaj (po ali pred dogovorom sklenjenim preko elektronske pošte), kako (ustno ali pisno) in zakaj je bil takšen dogovor sklenjen. Opisanega trditvenega manjka ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov. Slednji so namenjeni potrditvi postavljenih (konkretnih in določnih) trditev, ne pa njihovemu nadomeščanju.

8. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da niso podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

10. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločal sodnik posameznik.

(1) N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 722.