Jedro

Vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje za ta upravni spor (47. člen ZUS-1). Uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na 2. točko izreka, (med drugim) izhaja, da je bil tožnik zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenovan v naziv pravosodni policist svetovalec I, pred premestitvijo pa je bil na delovnem mestu inšpektor v nazivu pravosodni policist svetovalec operativni vodja I ter da sta oba naziva iste, sedme stopnje. Iz povedanega pa po presoji sodišča ni jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel zaključek, da tožnik izpolnjuje (vse) pogoje za sporno imenovanje v naziv pravosodni policist svetovalec I in se zato sklepa s tega vidika ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-361/2016/2 z dne 14. 9. 2016 se v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z odločbo št. 100-146/2005-121 z dne 16. 5. 2016 odločil, da se tožnika z 20. 5. 2016 zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenuje v naziv pravosodni policist svetovalec I, ki je naziv VII. stopnje ter da pridobljeni naziv pravosodni policist svetovalec operativni vodja I, ki je naziv VII. stopnje, z istim dnem ugasne. Iz obrazložitve izhaja, da je v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Prevzgojnem domu Radeče, Sektorju za tretma, Oddelku za varnost na podlagi Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, št. 100-10/2008 z dne 12. 5. 2016, nezasedeno mesto šifra 8097 inšpektor v UIKS, na katerega je premeščen tožnik s to odločbo.

2. Drugostopenjski organ je na podlagi pritožbe spremenil prvostopenjsko odločbo tako, da se tožnika z 20. 5. 2016 zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenuje v naziv pravosodni policist svetovalec I, ki je naziv VII. stopnje (2. točka izreka). Iz obrazložitve v zvezi z 2. točko izreka izhaja, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen noben pogoj po 91. členu Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) za ugasnitev naziva, da pa je bil tožnik pred premestitvijo, do vključno 5. 6. 2016, na delovnem mestu inšpektor v nazivu pravosodni policist svetovalec operativni vodja I, na katerem je med drugim organiziral in izvajal zahtevnejše operativne naloge pravosodnih policistov, katerih pa na novem delovnem mestu v Prevzgojnem domu Radeče ne opravlja več, zato je bil pravilno imenovan v nov naziv pravosodni policist svetovalec I. V obeh primerih gre za naziv sedme stopnje, kar je skladno z drugim odstavkom 147. člena ZJU. V zvezi z datumom 20. 5. 2016 je drugostopenjski organ pojasnil, da je sicer res, da tožnik s tem datumom ni bil premeščen na drugo delovno mesto (s sklepom z dne 24. 5. 2016 je bil tožnik z dnem 6. 6. 2016 premeščen na drugo delovno mesto - op. sodišča), ker ni želel podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi, vendar je mogoče iz prvostopenjske odločbe ugotoviti, da je delodajalec pridobitev novega naziva vezal na datum premestitve, kar pomeni, da je prvostopenjska odločba začela dejansko učinkovati šele s 6. 6. 2016. 3. Tožnik je v tožbi navedel, da je bil brez soglasja in nezakonito s sklepom prvostopenjskega organa z dne 24. 5. 2016 z dnem 6. 6. 2016 trajno premeščen iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob) na drugo delovno mesto inšpektor v UIKS pod šifro 8097. S sklepom je bilo še odločeno, da bo delo opravljal v nazivu pravosodni policist svetovalec I v Prevzgojnem domu Radeče, Sektorju za tretma, Oddelku za varnost. Navedeni sklep izpodbija pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je trajna razporeditev na drugo delovno mesto nezakonita, je nezakonito tudi njegovo imenovanje v naziv pravosodni policist svetovalec I, s čimer je degradiran. Pred sporno premestitvijo je bil razvrščen na delovno mesto inšpektor operativni vodja v ZPKZ Dob, dejansko pa je od 15. 2. 2016 opravljal delo vodje šestega oddelka obsojencev v ZPKZ Dob. Obe delovni mesti še naprej obstajata in sta višje vrednoteni kot delovno mesto, kamor je z izpodbijanima aktoma razvrščen, kar je nedopustno. Razporejen je na manj plačano delovno mesto, to pa vpliva na njegove že pridobljene pravice. Prvostopenjska odločba in drugostopenjski sklep ne ustrezata dejanskemu stanju in za njuno izdajo ni pravne podlage. Navedel je še, da ga je toženka imenovala v nov naziv, preden je bil premeščen na drugo delovno mesto, pri čemer pa o tem izpodbijanih aktov ni mogoče preizkusiti. Ni mu jasno, na podlagi česa je toženka zaključila, da je bil z dnem 20. 5. 2016 premeščen na drugo delovno mesto in zakaj se že z dnem 20. 5. 2016 imenuje v drug naziv, saj je takrat še vedno opravljal delo vodje šestega oddelka obsojencev v ZPKZ Dob. V prvostopenjski odločbi ni navedeno, na podlagi česa naj bi bil premeščen na drugo delovno mesto, te pomanjkljivosti (izostanek razlogov) pa tudi sklep pritožbene komisije ni odpravil. Sam tudi ni podpisal nobenega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, da soglaša s premestitvijo, prav tako mu ni bil vročen sklep o premestitvi, ki bi začel učinkovati z dnem 20. 5. 2016. Na drugo delovno mesto je bil premeščen šele 6. 6. 2016. Predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo in drugostopenjski sklep v 2. točki izreka kot nezakonita odpravi ter toženki naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka v roku 15 dni od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnik v tožbi kot toženo stranko navedel Republiko Slovenijo, Ministrstvo za pravosodje, Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in ne Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Dalje je navedla, da se navedbe tožnika v zvezi z nezakonito premestitvijo nanašajo na akt o premestitvi, ki je delovnopravni in ne upravnopravni akt. Premestitev tožnika je bila izvedena v skladu z drugim odstavkom 147. člena ZJU in 3. točko prvega odstavka 149. člena ZJU. Prav tako ni dvoma, da je bil tožnik premeščen na delovno mesto, za katerega izpolnjuje vse pogoje in ga je sposoben opravljati, kot izhaja iz sedmega odstavka 14. člena Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del. V zvezi z datumom 20. 5. 2016 je pojasnila, da ni mogla vedeti, da tožnik ne bo podpisal aneksa k pogodbi o zaposlitvi, datum pridobitve naziva pa je v skladu s tretjim odstavkom 84. člena ZJU obvezna sestavina odločbe o imenovanju. Razlog za premestitev je treba navesti v akt o premestitvi, za akt o imenovanju pa v skladu s tretjim odstavkom 84. člena ZJU zadošča določitev naziva in datum pridobitve naziva, vendar je ne glede na to navedla še razlog pridobitve naziva, to je premestitev na drugo delovno mesto. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik je v pripravljalni vlogi navedel, da je toženka lahko le Republika Slovenija in da je zato označba toženke v tožbi pravilna. Dodaja, da trajna premestitev res ni neposredno predmet tega postopka, da pa njena nezakonitost sama po sebi vpliva na nezakonitost izpodbijanih aktov v tem upravnem sporu, zato predlaga da sodišče predmetni postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi Pd 61/2016, ki se vodi pri Delovnem sodišču v Celju.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavanem primeru drugostopenjski organ v pritožbenem postopku spremenil odločitev prvostopenjskega organa (2. točka izreka). Iz povedanega sledi, da je dokončni upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), s katerim bi se posegalo v tožnikov pravni položaj in bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu, v tem primeru sklep drugostopenjskega organa v 2. točki izreka, ki ga tožnik (tudi) izpodbija in za to navaja trditveno podlago.

7. Sodišče nadalje pojasnjuje, da je skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 v tožbi pravilno navedena toženka, to je Republika Slovenija. Ker pa v upravnem sporu skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1 toženca zastopa organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, toženko Republiko Slovenijo v tej zadevi zastopa Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, kateri je sodišče tudi vročalo tožbo v odgovor, saj je bil v predmetni zadevi postopek odločanja končan s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 14. 9. 2016. 8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporno imenovanje tožnika v naziv pravosodni policist svetovalec I, kot naziv VII. stopnje.

10. Po 84. členu ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu (prvi odstavek), naziv (pa) se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv (drugi odstavek); uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (tretji odstavek).

11. V zvezi s tožbenimi navedbami, da nezakonitost trajne premestitve bistveno vpliva na zakonitost spornega imenovanja v naziv ter posledično predlogom za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve pred pristojnim delovnim sodiščem, sodišče tožniku pojasnjuje, da po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sklepa I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016, vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje za ta upravni spor (47. člen ZUS-1). Uporaba 84. člena ZJU po mnenju Vrhovnega sodišča RS zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Pri tem se organu ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, posledično pa tudi ne sodišču v upravnem sporu. Glede na povedano sodišče ni sledilo predlogu tožnika za prekinitev tega postopka do pravnomočne rešitve delovnega spora.

12. Sodišče se v nadaljevanju opredeljuje do zatrjevanih kršitev pravil postopka.

13. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na 2. točko izreka, (med drugim) izhaja, da je bil tožnik z dnem 20. 5. 2016 zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenovan v naziv pravosodni policist svetovalec I, pred premestitvijo (do vključno 5. 6. 2016) pa je bil na delovnem mestu inšpektor v nazivu pravosodni policist svetovalec operativni vodja I ter da sta oba naziva iste, sedme stopnje. Iz povedanega pa po presoji sodišča ni jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel zaključek, da tožnik izpolnjuje (vse) pogoje za sporno imenovanje v naziv pravosodni policist svetovalec I in se zato sklepa s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je treba sklep v izpodbijanem delu že iz tega razloga odpraviti. V prvostopenjski odločbi je sicer zgolj pavšalno navedeno, da "javni uslužbenec izpolnjuje vse pogoje za imenovanje v naziv", vendar to po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP. Za svojo odločitev mora namreč organ navesti razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (214. člen ZUP).

14. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep v 2. točki izreka odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena).

15. Ob tem sodišče še opozarja (in kar opozarja tudi tožnik v tožbi), da iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se tožnik z 20. 5. 2016 zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenuje v naziv pravosodni policist svetovalec I, medtem ko pa iz obrazložitve izhaja, da tožnik z 20. 5. 2016 ni bil premeščen na drugo delovno mesto, da pa je pridobitev novega naziva vezana na datum premestitve, to je na datum 6. 6. 2016. To pa pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa v nasprotju z 2. točko izreka, kar tudi predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost odločitve. Datum imenovanja v sporni naziv, kot izhaja iz 2. točke izreka sklepa (20. 5. 2016), tako ni skladen z datumom premestitve (6. 6. 2016), kot je naveden v obrazložitvi, in ki jasno izhaja tudi iz sklepa o premestitvi št. 100-146/2005-123 z dne 24. 5. 2016. Premestitev začne namreč učinkovati z dnem, ki je določen v sklepu o premestitvi, vendar ne prej kot sedmi dan po vročitvi tega sklepa (prvi odstavek 152.a člena ZJU).

16. Do tožbenih navedb v zvezi s samo premestitvijo in aktom o premestitvi se sodišče ni opredeljevalo, ker niso pravno relevantne za ta upravni spor, v katerem se presoja odločitev o imenovanju v naziv, ne pa morebitna zakonitost same premestitve tožnika na drugo delovno mesto oziroma sklepa o premestitvi.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika. Ta je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV (pooblaščenec tožnika je zavezanec za DDV), ki znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačano sodno takso bo sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah).