Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo obrazložitev odpovedi, vendar pa pri presoji razloga, ki se nanaša na delo, povezano s parterjem B d. o. o., ni presojalo razloga, kot je naveden v odpovedi, pač pa okoliščine, ki se le posredno nanašajo nanj. Tožena stranka je v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla, da se je pri njej bistveno zmanjšal obseg dela, zaradi česar je prihodek precej manjši. Posebni projekt, ki je predvideval povečan obseg dela, se je iztekel, s partnerjem B. d. o. o. pa za nadaljnje sodelovanje ni bila sklenjena nova pogodba, ki bi vsaj delno pokrivala stroške poslovanja podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodelovanje s partnerjem B. d. o. o. trajalo do avgusta 2015, kar pa ni bilo predmet odpovedi. To, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je sodelovanje s partnerjem zaključilo, še ne daje podlage za zaključek, da je bil v času podaje odpovedi podan odpovedni razlog, kot se je glasil – da z novim partnerjem ni bila podaljšana oziroma, da ni bila sklenjena nova pogodba za nadaljnje sodelovanje. Dejstvo, da se je sodelovanje s poslovnim partnerjem avgusta 2015 zaključilo, posredno kaže na to, da pogodba ni bila sklenjena, vendar pa okoliščine (predvsem čas) sklepanja ali podaljšanja pogodb niso raziskane v zadostni meri.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita v vsakem primeru, ko v času podaje odpovedi odpovedni razlog še ne obstoji, če je sicer predvidljiv in utemeljen. Tako je sodišče prve stopnje glede razloga iz odpovedi, ki se nanaša na projekt A., ugotovilo, da se je projekt res zaključil decembra 2014, kot navaja tožena stranka v odpovedi, nato pa je napačno zaključilo, da je odpoved nezakonita, ker v času odpovedi z dne 27. 11. 2014 razlog še ni obstajal. Ta razlog se je nanašal na aktualni čas podaje odpovedi, zato zaradi navedenih časovnih okoliščin odpoved ni nezakonita. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki 27. 11. 2014, nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka), pogodbo o zaposlitvi z dne 7. 5. 2013, ki sta jo sklenili tožeča in tožena stranka za dela in naloge poslovnega sekretarja, razvezalo z dnem 15. 10. 2015 (II. točka izreka), ugotovilo, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 27. 12. 2014, ampak je trajalo do 15. 10. 2015 (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna tožečo stranko za čas od 28. 12. 2014 do 15. 10. 2015 prijaviti v evidenco invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ji obračunati plačo po 1.070,00 EUR bruto mesečno, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse zmanjšano za izplačano nadomestilo zaradi brezposelnosti pri Zavodu RS za zaposlovanje, v 8 dneh pod izvršbo (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo za tožečo stranko še obračunati regres za letni dopust za leto 2015 v znesku 593,04 EUR bruto, odvesti davek, tožniku pa izplačati ustrezen neto znesek, v 8 dneh pod izvršbo (prvi odstavek V. točke izreka), v presežku za 197,69 EUR bruto pa je zahtevek iz tega naslova zavrnilo (drugi odstavek V. točke izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati denarno povračilo zaradi odpovedi pravici do reintegracije v višini 6.402,00 EUR bruto, odvesti predpisane davke, tožniku pa izplačati ustrezen neto znesek, v 8 dneh pod izvršbo (prvi odstavek VI. točke izreka), v presežku za 6.402,00 EUR bruto pa je zahtevek iz tega naslova zavrnilo (drugi odstavek VI. točke izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 765,55 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (VII. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče napačno povzelo razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka namreč v odpovedi ni navedla, da je v posledici izteka projekta A., in dejstva, da z B. d. o. o. ni bila sklenjena nova pogodba, pri njej prišlo do nekakšnega absolutnega zmanjšanja obsega dela. Odpoved je bila podana, ker je bilo s strani vodstva ocenjeno, da se je bistveno zmanjšal obseg dela na delovnem mestu poslovni sekretar, na katerem je bil zaposlen tožnik. Preostali obseg del, ki jih je opravljal, lahko opravljajo drugi. Pogodba o zaposlitvi je bila s tožnikom sklenjena predvsem zaradi povečanega obsega dela iz naslova projekta A. in programa B. Že takrat je bilo jasno, zakaj je bil zaposlen, prav tako je jasno, zakaj tožena stranka nima več potrebe po njegovem delu. Sodišče je zgrešilo bistvo, ko je navedlo, da kljub končanju projekta A. in morebitnemu prenehanju sodelovanju z B., to predstavlja le majhen delež vseh prihodkov tožene stranke. Ni pomembno, ali bi lahko tožena stranka s prihodki, ki jih je ustvarila, obdržala tožnika v delovnem razmerju, ampak ali je prenehal obstajati razlog, zaradi katerega je bil zaposlen. Čeprav je sodišče ugotovilo, da se je sodelovanje na projektu A. zaključilo decembra 2014, je napačno presodilo, da je odpoved z dne 27. 11. 2014, nezakonita, ker da okoliščine na dan odpovedi še niso obstajale. Ker je ta razlog podan, je bilo nepotrebno ukvarjanje z obsegom prometa in prihodki tožene stranke. Sodišče je ugotovilo tudi, da se je sredi leta 2015 končalo sodelovanje z B., kar pomeni, da tudi ta razlog ni bil izmišljen. Predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožniku pa naloži povračilo stroškov postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da se projekt A. v času odpovedi še ni iztekel, niti ni bilo v tem trenutku, niti kasneje ogroženo pokrivanje stroškov poslovanja podjetja. V odpovedi je bila izrecno zapisana le vezanost odpovednih razlog na projekt A. in sodelovanje s partnerjem B. Vprašanje obsega prometa je pomembno, saj je tožena stranka prikazovala ekonomsko vezanost tožnikove zaposlitve na projekt A. in na sodelovanje s podjetjem B. Tožnik sam je izpovedal, da ni zaznal pri svojem delu nobenega zmanjšanega obsega dela, zlasti zato ne, ker že nekaj časa na projektu A. ni bilo veliko dela.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb postopka, da pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ugotovilo deloma zmotno, deloma nepopolno.

6. Ni odločilno navajanje tožene stranke v pritožbi, da je bila s tožnikom sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, četudi je bil dejanski razlog za sklenitev pogodbe zgolj začasno povečan obseg dela, ker pa ni točno vedela, koliko časa bo to trajalo, je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Bistveno je s tem povezano vprašanje, katera dela je zajemala tožnikova zaposlitev oziroma katere naloge je opravljal, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je namreč poslovni razlog za odpoved opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Kot izhaja iz dosedanjih ugotovitev sodišča prve stopnje, so tožnikove delovne naloge v bistvenem obsegale delo na projektu A. ter delo, povezano s partnerjem B. d.o.o. 7. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo opredelitve razlogov v odpovedi. Sodišče prve stopnje je sicer povsem pravilno povzelo obrazložitev odpovedi, vendar pa nato, predvsem pri presoji razloga, ki se nanaša na B., ni presojalo razloga, kot je naveden v odpovedi, pač pa okoliščine, ki se le posredno nanašajo nanj.

8. Tožena stranka je namreč v odpovedi z dne 27. 11. 2014 navedla, da se je pri njej bistveno zmanjšal obseg dela, zaradi česar je prihodek precej manjši. Posebni projekt A., ki je predvideval povečan obseg dela, se je iztekel, s partnerjem B. d. o. o. pa za nadaljnje sodelovanje ni bila sklenjena nova pogodba, ki bi vsaj delno pokrivala stroške poslovanja podjetja.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodelovanje s partnerjem B. d. o. o. trajalo do avgusta 2015, kar pa ni bilo predmet odpovedi. To, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je sodelovanje s partnerjem zaključilo, še ne daje podlage za zaključek, da je bil v času podaje odpovedi podan odpovedni razlog, kot se je glasil – da z novim partnerjem ni bila podaljšana oziroma, da ni bila sklenjena nova pogodba za nadaljnje sodelovanje. Dejstvo, da se je sodelovanje s poslovnim partnerjem avgusta 2015 zaključilo, posredno kaže na to, da pogodba ni bila sklenjena, vendar pa okoliščine (predvsem čas) sklepanja ali podaljšanja pogodb niso raziskane v zadostni meri.

10. Direktorica in prokurist tožene stranke, ki sta bila zaslišana s tem v zvezi, sta sicer izpovedala o začetku in zaključku sodelovanja z navedenim partnerjem, nista pa bila natančno zaslišana o okoliščinah v zvezi z nepodaljšanjem pogodbe (npr. na koliko časa so se pogodbe podaljševale, kdaj je postalo znano, da se pogodba ne bo podaljšala ipd.), čeravno je bilo ravno glede tega (v zvezi z vsebino listine pod B5) predlagano njuno zaslišanje.

11. Ker se torej odpoved ne sklicuje na prekinjeno sodelovanje v avgustu 2015, je odvečno razlogovanje sodišča prve stopnje o nedopustnem časovnem zamiku od podaje odpovedi do prekinjenega sodelovanja.

12. Pa tudi sicer odpoved ni nezakonita v vsakem primeru, ko v času podaje odpovedi odpovedni razlog še ne obstoji, če je sicer predvidljiv in utemeljen.

13. Tako je sodišče prve stopnje glede razloga iz odpovedi, ki se nanaša na projekt A., ugotovilo, da se je projekt res zaključil decembra 2014, kot navaja tožena stranka v odpovedi, nato pa je napačno zaključilo, da je odpoved nezakonita, ker v času odpovedi z dne 27. 11. 2014 razlog še ni obstajal. Pritožba utemeljeno navaja, da se je ta razlog nanašal na aktualni čas podaje odpovedi, zato zaradi navedenih časovnih okoliščin odpoved ni nezakonita.

14. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je presojo utemeljenosti odpovedi glede tega, da je bil prihodek družbe precej manjši zaradi bistveno zmanjšanega obsega dela, napačno oprlo predvsem na primerjavo podatkov iz izkaza poslovnega izida za leta 2013, 2014 in 2015, ter nato poudarilo, da je do manjšega upada prišlo šele konec tretjega kvartala v letu 2015. V odpovedi je bilo namreč navedeno, da se je pri toženi stranki bistveno zmanjšal obseg dela, zaradi česar je bil prihodek precej manjši. Treba je torej ugotoviti oboje – kaj pomeni bistveno zmanjšani obseg dela (ali se to nanaša le na tožnikov obseg dela ali na celoten obseg dela pri toženi stranki) in kaj pomeni posledično precej manjši prihodek (prihodek, ki ga je ustvarjal tožnik ali splošni prihodek tožene stranke).

15. Celotno odpoved in njene razloge je treba presojati še v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Utemeljeni razlog za odpoved (lahko le nekateri izmed razlogov, na katere se sklicuje odpoved) je namreč podan, če onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

16. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Dokazni postopek je namreč potrebno dopolniti - predvsem glede razloga odpovedi, ki se nanaša na B. d. o. o., z dodatnim zaslišanjem direktorice in prokurista tožene stranke, sicer pa sprejeti dokazno oceno, upoštevaje nakazana stališča pritožbenega sodišča. 17. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.