Jedro

Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.

Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.

Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1).

Organ za BPP naj v ponovnem postopku natančneje ugotovi in pojasni spremembo kraja dejanskega prebivanja, v smislu kdaj je do nje sploh prišlo. Hkrati pa naj, kot obrazloženo zgoraj, to poveže z relevantnimi določbami ZSVarPre-E in ZPPreb-1 v smislu sprememb stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg tega pa naj se jasno opredeli do tega, ali tožnici očita spremembo ali zamolčanje ali oboje (veza: prvi odstavek 43. člena ZBPP).

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 191/2023 z dne 14. 1. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je bila BPP, ki jo je tožnica prejela na podlagi odločbe organa za BPP Bpp 191/2023 z dne 3. 3. 2023 (v nadaljevanju odločba o dodelitvi BPP), neupravičeno prejeta (I. točka izreka) ter da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku 1.692,97 EUR na račun sodišča v postavljenem roku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo o dodelitvi BPP tožnici dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. II N 127/2023. Za izvajanje BPP je bila določena odvetniška družba, kateri so bili po opravljeni storitvi na podlagi sklepa z dne 12. 8. 2023 izplačani nagrada in stroški v znesku 1.692,97 EUR.

3.Skladno z 41. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Strokovna služba za BPP v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZBPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. Za neupravičeno prejeto BPP po 43. členu ZBPP med drugim šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na obveznost javljanja vsake spremembe, kot tudi na obveznost vrnitve neupravičeno prejete BPP, je bila tožnica izrecno opozorjena v 10. točki odločbe od dodelitvi BPP.

4.V postopku ugotavljanja upravičenosti do BPP je organ za BPP ugotovil, da se je tožničino premoženjsko stanje od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov opravljene pravne pomoči spremenilo do te mere, da vpliva na pravico do BPP, o čemer pa tožnica pristojne strokovne službe za BPP ni obvestila.

5.Nadalje organ za BPP pojasnjuje, da iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je tožnica v predmetnem obdobju na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 187/2022 z dne 19. 9. 2022 postala solastnica do 1/8 parcele ... k. o. 1723 Vič, na kateri stoji stavba (v naravi tri stavbe) na naslovu v Ljubljani, pri čemer vrednost tožničinega solastniškega deleža po podatkih GURS znaša 50.508,75 EUR. Poleg tega je tožnica solastnica do 1/2 stanovanja v Novem mestu (k.o. 1456 Novo Mesto, stavba ..., del stavbe ...), pri čemer vrednost njenega deleža znaša 54.100,00 EUR. Organ za BPP je na podlagi podatkov iz spisa istega sodišča Bpp 339/2022 ugotovil, da tožnica v nepremičnini v Novem mestu ne živi, kar pomeni, da gre za premoženje, ki ga mora organ za BPP pri ponovnem ugotovitvenem postopku upoštevati kot njeno premoženje (v času izdaje odločbe je tožnica tam živela in organ te nepremičnine ni upošteval). Tožnica je tudi imetnica vrednostnih papirjev, katerih skupna vrednost znaša 9.188,00 EUR. O svojih ugotovitvah glede obsega in ocenjene vrednosti premoženja je organ za BPP tožnico obvestil v zadevah Bpp 339/2022 in Bpp 388/2022, vendar tožnica na dopis ni odgovorila.

6.Upoštevaje tožničino premoženje (solastniški delež na stanovanju v Novem mestu in vrednostni papirji) je organ za BPP ugotovil, da tožnica močno presega znesek 23.274,24 EUR, ki predstavlja finančni mejnik za dodelitev BPP, v posledici česar tožnica ne izpolnjuje več premoženjskega kriterija za dodelitev BPP.

7.Tožnica kljub vnaprejšnji seznanitvi s svojimi obveznostmi ter možnimi posledicami v primeru opustitve dolžnega ravnanja (41. člen ZBPP), pristojne strokovne službe za BPP ni obvestila o spremembi, ki vpliva na pravico do BPP, oziroma je svoje premoženjsko stanje v prošnji zamolčala, saj ni navedla nepremičnine v Ljubljani. Plačana BPP se šteje za neupravičeno prejeto, tožnica jo je dolžna vrniti.

8.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj jo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, s stroškovno posledico, z napotilom, da naj organ za BPP ustavi postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP. V tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Pojasnjuje, da je prošnjo za BPP vložila 1. 3. 2023 in v njej izrecno navedla naslov dejanskega prebivanja v Ljubljani, kamor je želela da se ji vročajo pošiljke. V odločbi o dodelitvi BPP je bilo navedeno, da je solastnica stanovanja v Novem mestu, v katerem prebiva in solastnica nepremičnine v Ljubljani. Organ za BPP je že ob dodelitvi BPP razpolagal s podatkom, da je tožnica solastnica nepremičnine na Viču ter ostalega premoženja in naj se ji pošiljke vročajo na naslov dejanskega bivanja v Ljubljani. Obrazložitev organa za BPP, da ga tožnica ni obvestila o spremembi, ki vpliva na upravičenost do BPP je napačna. Tožničino premoženjsko stanje je enako, kot je bilo ob izdaji odločbe z dne 3. 3. 2023. Ni pravne podlage za naknadno ugotavljanje upravičenosti do BPP, zaradi česar izpodbijana odločba predstavlja neupravičen poseg v pravnomočno odločbo o dodelitvi BPP. Organ za BPP je na to določbo vezan in je pod pretvezo, da je prišlo do spremembe tožničinega premoženjskega stanja, ne sme spreminjati. Organ za BPP meni, da je tožnica BPP prejela neupravičeno, ker ga ni obvestila o pridobitvi premoženja, ki vpliva na upravičenost do BPP, kar pa je zmotna ugotovitev dejanskega stanja oziroma celo potvarjanje.

9.Ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP je bila nepremičnina v Ljubljani že upoštevana, zato tožnica ni imela razloga, da bi organ za BPP o čemerkoli obveščala. Vpis v zemljiško knjigo je bil izveden 1. 3. 2023. Glede stanovanja v Novem mestu, pa je bila tožnica tudi že vpisana kot solastnica. Tožnica je po odobritvi BPP v tej zadevi vložila še nadaljnje tri prošnje za BPP, vse so bile zavrnjene. V vseh treh zadevah je z dopolnitvijo pojasnila, da živi v Ljubljani in da v stanovanju v Novem mestu zaradi družinske situacije ne živi (zaradi konfliktih razmer z bivšim partnerjem se je bila iz stanovanja primorana izseliti). Organ za BPP je bil s popolnimi podatki o tožničinem premoženjskem stanju seznanjen že v zadevi Bpp 191/2023, njeni prošnji pa je ugodil ob upoštevanju, da je tožnica v prošnji kot svoj dejanski naslov bivanja navedla naslov v Ljubljani. Kasneje je prišlo do spremembe stališča (zavzeto je bilo stališče, da tožnica s premoženjem v Novem mestu lahko razpolaga) in do zavrnitve prošnje. Izpodbijana odločba je posledica spremenjenega stališča o načinu upoštevanja premoženja. Organ za BPP postopka ugotavljanja upravičenosti do BPP zoper tožnico ni začel, ko je obravnaval tri prej omenjene zavrnjene BPP prošnje in spremenil stališče glede obravnave tožničinega premoženja, ampak je tožnico pustil v dobri veri. Za tožnico je izpodbijana odločba, da organa za BPP ni obvestila o spremembi premoženjskega stanja, popolno presenečenje, saj je bila izdana dve leti potem, ko je organ seznanila tako s premoženjem kot s krajem bivanja. Tožnica je organ obvestila, organ pa tega pri izdaji odločbe ni upošteval. Takšno postopanje pa še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izpodbijano odločbo. Izpodbijana odločba je samovoljna in izdana iz razlogov, ki v ZBPP niso predvideni. Spreminjanje stališč za nazaj pomeni neustaven poseg v tožničino pravico do pravne varnosti, do sodnega varstva in do zasebne lastnine. Tožnica odločbo graja tudi v II. točki izreka, iz katerega izhaja, da mora denarna sredstva vrniti v roku 30 dni od vročitve. Od tožnice se ne more zahtevati plačila, preden ne postane pravnomočna I. točka izreka, šele takrat bo nastala terjatev in začel teči rok za plačilo.

10.Toženka odgovora na tožbo ni vložila, sodišču je le predložila upravni spis.

11.Tožba je utemeljena.

12.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, s katero je ta ugotovil, da je tožnica neupravičeno prejela BPP, pri čemer je izhajal iz 41., 42. in 43. člena ZBPP.

13.Sprememba okoliščin in neupravičeno prejeta BPP je urejena v VII. poglavju ZBPP. Izhodišče instituta predstavlja določba prvega odstavka 41. člena ZBPP, po kateri mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. V skladu s tem je v drugem in tretjem odstavku istega člena določena dolžnost upravičenca, da v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov pristojni organ obvesti o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja; spremembe mora upravičenec sporočiti v roku osmih dni, odkar je zanje zvedel. Postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP pa lahko strokovna služba za BPP začne tudi po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek 42. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 42. člena ZBPP strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP). Po prvem odstavku 43. člena ZBPP gre za neupravičeno BPP v treh primerih: če je bila upravičencu (sicer že plačana BPP) dodeljena na podlagi 1.) lažnega prikazovanja ali 2.) zamolčanja podatkov oziroma 3.) spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP.

14.Organ za BPP je neupravičen prejem BPP utemeljil s tem, da je na strani tožnice v času od dodelitve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov prišlo do spremembe, ki vpliva na pravico do BPP (drugi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 43. člena ZBPP). Očital ji je namreč dve spremembi. Pri njej naj bi prišlo do spremembe premoženjskega stanja, saj naj bi postala solastnica nepremičnine v Ljubljani. Poleg tega, pa naj bi prišlo tudi do spremembe kraja dejanskega bivanja, tožnica naj bi namreč živela v Ljubljani in ne več v stanovanju v Novem mestu (kjer je kot solastnica živela v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP). Obe spremembi sta med strankama sporni, saj tožnica trdi, da pri njej ni prišlo do nikakršne spremembe premoženjskega stanja, saj naj bi organ za BPP že ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP razpolagal s podatkom, da je tožnica solastnica nepremičnine v Ljubljani in da je bila ta nepremičnina ob izdaji odločbe o odobritvi BPP že upoštevana. Poleg tega, pa tožnica trdi še, da naj bi organ za BPP, že ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP upošteval, da tožnica dejansko biva v Ljubljani, kar naj bi tožnica v svoji prošnji tudi navedla.

15.Sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, saj organ za BPP spremembe tožničinega premoženjskega stanja ne pojasni oz. ne konkretizira. Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tožničin ugovor, ko navaja, da je organ za BPP že ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP imel podatek o solastništvu nepremičnine v Ljubljani, je zato pravno gledano lahko relevanten, sodišče pa ga ne more preizkusiti, saj se organ za BPP do tega relevantnega vprašanja v izpodbijani odločbi ni opredelil.

16.Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Organ za BPP je namreč v izpodbijani odločbi navedel le, da je tožnica v času izdaje odločbe o odobritvi BPP živela v Novem mestu, sedaj pa tam več ne živi, ampak živi v nepremičnini v Ljubljani, to pa naj bi organ za BPP ugotovil z vpogledom v podatke nekega drugega upravnega spisa (Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 339/2022).

17.Iz prvega odstavka 32. člena ZBPP izhaja, da prosilec prošnjo vloži na obrazcu. Iz tožničinega obrazca, ki se nahaja v upravnem spisu (C1) izhaja, da je tožnica v prošnji z dne 1. 3. 2023 označila kraj stalnega prebivališča na naslovu v Novem mestu in naslov za vročanje na naslovu v Ljubljani. Iz drugega odstavka 14. člena ZBPP nadalje izhaja, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V trenutku izdaje odločbe o odobritvi BPP (in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe) je veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre-E),² ki je v prehodnih in končnih določbah (5. člen) določal, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US in 51/16 - odl. US) pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 eurov.

18.Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1), iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1).

19.Organ za BPP naj v ponovnem postopku natančneje ugotovi in pojasni spremembo kraja dejanskega prebivanja, v smislu kdaj je do nje sploh prišlo. Hkrati pa naj, kot obrazloženo zgoraj, to poveže z relevantnimi določbami ZSVarPre-E in ZPPreb-1 v smislu sprememb stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg tega pa naj se jasno opredeli do tega, ali tožnici očita spremembo ali zamolčanje ali oboje (veza: prvi odstavek 43. člena ZBPP). Organ za BPP v izpodbijani odločbi sicer omenja zamolčanje premoženjskega stanja v Ljubljani, pri čemer gre za neobrazloženo ugotovitev, ki je prav tako ni mogoče preizkusiti.

20.Tožnica je sicer v svoji tožbi v zvezi z zgoraj zapisanim ugovarjala dejanskemu stanju in zmotni uporabi materialnega prava, vendar je sodišče presodilo, da gre tukaj pravzaprav za to, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (saj po prvem odstavku 40. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, sodišče na tožbene razloge ni vezano).

21.Izpodbijane odločbe iz zgoraj zapisanih razlogov ni mogoče preizkusiti s stališča izpolnjenosti materialnopravnih pogojev za njeno izdajo, kar se v skladu s sedmo točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ta zakon se v postopku za dodelitev BPP subsidiarno uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, v nadaljevanju ZUP) šteje za bistveno kršitev pravil postopka. Zato je sodišče v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo že na podlagi zgoraj navedenega, se z ostalimi tožbenimi ugovori zoper izpodbijano odločbo ni posebej ukvarjalo.

22.Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

23.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopala odvetniška družba, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), vse povečano za 22% DDV (odvetniška družba je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Kar tožnica zahteva več ali drugače, ni utemeljeno in se zavrne. Priznane stroške mora toženka plačati tožnici v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa gredo tožnici od izteka tega roka še zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

11 Glej npr. UPRS sodba I U 262/2025-10, 31. 3. 2025, 9. to
0dka obrazloeitve, UPRS sodba II U 365/2023-16, 22. 7. 2024, 15. to
0dka obrazloeitve. 2 Gre za ZSVarPre-E, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 1 88-3926/2016 z dne 30. 12. 2016 in je za
0del veljati dne 31. 12. 2016, uporablja pa se od 1. 2. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14, 14/2, 32, 32/1, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 42/1, 43, 43/1

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (2016) - ZSVarPre-E - člen 5

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18, 18/1, 18/1-1

Zakon o prijavi prebivališča (2016) - ZPPreb-1 - člen 2, 2/1, 2/1-6, 25, 25/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.