Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi darilne pogodbe z dne 13.7.1971 pri V. J. in V. A. vsakemu lastni eni tretjini vložka št. 29 k.o. vknjižilo lastninsko pravico za predlagatelja M. V. Na pritožbo darovalca A. V. je sodišče druge stopnje zemljiškoknjižni sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog na vknjižbo lastninske pravice na ime obdarjenca zavrglo.

Predlagatelj je proti takšnemu sklepu vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki pa jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.3.1993 zavrglo kot nedovoljeno. Vloženo predlagateljevo pritožbo proti odločitvi sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti navedenemu sklepu sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na ustrezno spremembo v skladu z zemljiškoknjižnim predlogom. Skliceval se je na določbo 3. odstavka 400. člena ZPP, po katerem je dovoljena revizija proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Meni, da je revizija v zemljiškoknjižnih zadevah dopustna, zaradi česar ni mogoče uporabiti določbe 34. člena zakona o nepravdnem postopku, ki načeloma revizije ne dopušča. Pri tem se sklicuje na pravna pravila zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije, ki v svojih paragrafih 136, 140/2 in 143/2 določa, da je poleg rekurza kot pravnega sredstva proti zemljiškoknjižnemu sklepu dovoljen še en rekurz pri sodišču tretje stopnje. Obravnavana zemljiškoknjižna zadeva je po svoji vsebini zelo pomembna, saj je predlagatelj po narodnosti Slovenec in je za vknjižbo lastninske pravice na domačem posestvu ponovno pridobil slovensko državljanstvo. Uporaba pravil zakona o pravdnem postopku je neizbežna, saj te določbe omogočajo možnost vložitve revizije tudi proti zemljiškoknjižnemu sklepu.

Sodišče prve stopnje je omenjeno revizijo sicer kot nedovoljeno zavrglo, vendar pa je na predlagateljevo pritožbo pritožbeno sodišče takšno odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek, ki je potekal tako, da je revizija zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 4.5.1993 bila predložena v reševanje revizijskemu sodišču. Nasprotna stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je sicer dovoljena, ni pa utemeljena.

Iz že opisanega stanja stvari sledi, da je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo predlagatelja zemljiškoknjižnega vpisa, katerega predlog na vknjižbo lastninske pravice je bil zavržen, s sklicevanjem na pravna pravila zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ob analogni uporabi določbe 34. člena zakona o nepravdnem postopku. Ker je predlagateljevo pritožbo sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, je nastopila situacija, ki jo predvideva določba 3. odstavka 400. člena ZPP, zaradi česar je revizija proti sklepu sodišča druge stopnje dopustna.

Vendar pa revizija ni utemeljena. Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zemljiškoknjižnem postopku. Postopek v zemljiškoknjižnih zadevah pa je glede na določbe 1. člena zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS št. 30/86) vrsta nepravdnega postopka, za katerega velja načelna določba 34. člena omenjenega zakona o nedovoljenosti revizije, če zakon ne določa drugače. Takšne zakonite podlage, da bi revizijo kot izredno pravno sredstvo v pravdnem postopku po analogiji širili tudi v nepravdne in njim sorodne postopke, pa ni. Revizijsko sodišče v tem pogledu sprejema prepričljive razloge sklepa sodišča druge stopnje, ki se nanašajo na razlago pravil zemljiškoknjižnega postopka po zakonu o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije in neutemeljeno presajanje tam predvidenih rednih pravnih sredstev v analogijo določb zakona o pravdnem postopku, po katerih je revizija izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe v omejenem obsegu.

Ob takšnem stanju se je seveda odveč ukvarjati z vprašanji, ki jih revizija načenja na ravni vsebinske presoje darilne pogodbe kot zemljiškoknjižne listine in predlagateljevega statusa.

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).