Jedro

Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ptuj, prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo na parcelni številki 682/2, funkcionalni objekt in dvorišče v izmeri 30 m² k.o. …, v lasti služnostnih zavezancev A.A. in B.B., ustanovila služnost postavitve in obratovanja ter služnost neoviranega dostopa, hoje in vožnje zaradi rednega in izrednega vzdrževanja ter nadzora RTV pretvornika z antenskim stolpom za časovno obdobje obratovanja in vzdrževanja RTV pretvornika z antenskim stolpom, v korist služnostnega upravičenca C. (1. točka izreka). V 2. točki izreka je na parc. št. 682/1, pašnik v izmeri 2.852 m² k.o. …, v lasti služnostnih zavezancev A.A. in B.B., ustanovila služnost neoviranega dostopa hoje in vožnje zaradi rednega in izrednega vzdrževanja ter nadzora RTV pretvornika z antenskim stolpom - to je dovozna pot, ki poteka mimo obstoječega objekta na tej nepremičnini po njenem severnem robu ob meji z nepremičnino parc. št. 681 k.o. …, v širini 2,5m in dolžini cca 75m, za časovno obdobje obratovanja in vzdrževanja RTV pretvornika z antenskim stolpom, v korist služnostnega upravičenca C.. Odločila je, da se služnost iz 1. in 2. točke izreka te odločbe vknjiži v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju (3. točka izreka) in da se v skladu s prvim odstavkom 22. člena Zakona o elektronskim komunikacijah (ZEKom-1) dopusti skupna uporaba komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca pod pogoji te določbe oziroma pod pogoji tega zakona; da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve; da se stranki napotita na sodišče za odmero denarnega nadomestila za služnost v nepravdnem postopku in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Upravna enota Ptuj predlog C. prejela 5. 3. 2012. V tej vlogi je predlagatelj utemeljil javno korist na podlagi ZEKom-1, o kateri je bilo dokončno odločeno z odločbo Ministrstva za infrastrukturo z dne 10. 4. 2014, ki je postala pravnomočna po odločitvi upravnega sodišča RS z dne 5. 11. 2014. 3. V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ 18. 2. 2015 opravil ustno obravnavo, ki so se je udeležile vse vabljene stranke. V zvezi z navedbami strank in predloženimi dokazili je zavzel stališče, da odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 10. 2. 2015 ne vpliva na predmetni postopek; da o odškodnini oziroma denarnemu nadomestilu za služnost upravni organ odloči le, če se stranke sporazumejo o višini denarnega nadomestila; na zadevo ne vpliva ugotovitev, da na parceli 682/2 k.o. … predlagatelj nima soglasja lastnikov za postavitev pretvornika; predmet odločanja v tem postopku je ustanovitev služnosti izključno v korist C. ter v tej zvezi ugotovil, da je predlagatelj služnosti nasprotno stranko obvestil o izvršitvi sodbe P 190/2011 z dne 22. 5. 2014; da so bila upravnemu organu predložena izdana upravna dovoljenja za objekt RTV pretvornik Žetale ter drugi dokumenti, ki se nanašajo na ta pretvornik. Po proučitvi poteka služnosti po parceli 682/1 je bil določen tudi čas trajanja služnosti v javno korist in opozorjeno, da je bilo o uvedbi postopka in izkazani javni koristi že dokončno odločeno z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 10. 4. 2014. 4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je pritožbo B.B. in pravnih naslednikov pokojnega A.A. zavrnil ter jim naložilo povračilo stroškov odgovora na pritožbo, ki ga morajo povrniti C. 5. Tožnik, B.B., vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter izrecno uveljavlja kršitev ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin iz 2., 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije. C., kot osebi v čigar korist bi se smel vzpostaviti postopek ustanavljanja služnosti oporeka aktivno legitimacijo. Opozarja na določbo 1. člena Zakona o RTV Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1), ki ureja status RTV, določbo 3. člena, ki definira javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti in določbo 14. člena ZRTVS-1, ki C. omogoča, da lahko poleg javne službe v omejenem obsegu opravlja tudi tržne dejavnosti. Slednje je po mnenju tožnika cilj v konkretnem primeru, saj predlagatelj že vrsto let neupravičeno in samovoljno, brez soglasja nasprotnih udeležencev, gospodarski družbi D. d.d. dovoljuje, da ima na isti lokaciji nameščene še svoje telekomunikacijske sisteme, za katere mesečno zaračunava tržno najemnino. Tako cilj ustanovitve prisilne služnosti ni v zagotavljanju izvajanja dejavnosti v javno korist, ampak legalizacija neupravičene in protizakonite prekoračene uporabe tuje stvari za lastne koristi. Sklicuje se na odločitev Vrhovnega sodišča II Ips 411/2008. 6. Kot bistveno kršitev postopka in zmotno uporabo materialnega prava šteje odločitev v 4. točki izpodbijane odločbe, kjer je prvostopenjski organ dovolil skupno uporabo komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca, brez sodelovanja D., v postopku. Tožnik nasprotuje tudi uvedbi postopka vzpostavitve služnosti v javno korist, ker zanjo niso izkazani zakonski pogoji. Tako ni izkazana aktivna legitimacija, RTV pretvornik leži na napačni parcelni številki, leži na parcelni številki, za katero tožnikov pravni predniki niti tožnik osebno niso dali svojega soglasja, obstoječi RTV pretvornik nima ne uporabnega, ne gradbenega dovoljenja na parc. št. 684/3 k.o. … in poudarja, da leži pretvornik na parc. št. 682/2 k.o. …, za čigar postavitev je bila izdana odločba gradbenega inšpektorja. Prav tako je prekršeno določilo tretjega odstavka 20. člena ZEKom-1, ki izrecno določa kaj je obvezna sestavina pogodbe. Poudarja, da RTV deluje v svoje dobro, za svoj račun in ne v javno korist. 4. točka izreka prvostopenjske določbe določa oziroma dopušča skupno uporabo komunikacijski objektov, če to odredi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Služnost ne more biti dopuščena, če služnostni upravičenec gradi oziroma ne izvršuje služnosti na zakonit način, če torej nima pravnomočnega uporabnega in gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo in odločbo drugostopenjskega organa odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Na tožbene navedbe ni odgovorila.

8. Stranka z interesom v tem upravnem sporu, C., je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je bilo o vprašanju, ali je služnost potrebna za dosego javne koristi že pravnomočno odločeno z odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 3502-8/2013/7/00641111 z dne 10. 4. 2014, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, št. II U 177/2014-12 z dne 5. 11. 2014. To pomeni, da tega vprašanja v okviru predmetnega upravnega spora ni dopustno več obravnavati. Zavrača tožnikov ugovor zoper 4. točko izreka prvostopenjske odločbe, saj se le-ta ne nanaša ne na D. in ne na drugo gospodarsko družbo, pač pa gre za dopustitev skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja v skladu z določbami ZEKom-1, če navedeno odredi AKOS v skladu z določbo 91. člena ZEKom-1, kot je to določeno v prvem odstavku 22. člena ZEKom-1. Prav tako je za pravilno rešitev obravnavane zadeve irelevantno, da je objekt v preteklosti souporabljala družba D. d.d. Gre za vprašanje, ki je predmet drugega postopka, kar izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Direktorata za informacijsko družbo z dne 26. 3. 2014. Prav tako na zadevnem objektu že od 22. 5. 2014 niso nameščene nikakršne naprave D. d.d. Javni interes je vsekakor podan, saj je obstoječa lokacija, ki je bila izbrana na podlagi strokovnih izračunov in meritev na terenu edina lokacija, ki v tem delu zagotavlja enako pokritost gospodinjstev Občine Žetale s televizijskim signalom. V zvezi s tožbenim ugovorom nezakonitosti gradnje pretvornika pojasnjuje, da je bil TV pretvornik Žetale postavljen v letu 1992 in da je bilo za postavitev predhodno pridobljeno lokacijsko in gradbeno, ter zatem še uporabno dovoljenje. Napake v označbi parcelne številke zemljišča danes ni mogoče odpraviti drugače, kot s pridobitvijo novega gradbenega dovoljenja, in sicer za parcelno številko, na kateri objekt stoji že od leta 1992. To je mogoče urediti z ustanovitvijo služnosti. Ne glede na napačno oznako parcele pa ni sporno, da se izjava A.A. in E.E. z dne 15. 2. 1992 in izpodbijana odločba, nanašata na en in isti RTV pretvornik in tako ni sporno, da sta bivša lastnika postavitev tega pretvornika dovolila. Pravilno je pojasnilo tožene stranke v drugem odstavku na 6. strani obrazložitve drugostopenjske odločbe, da gre v obravnavani zadevi za ureditev stvarno pravnega razmerja za že obstoječi objekt, ki je bil postavljen pred uveljavitvijo ZEKom-1, s soglasjem pravnih prednikov tožeče stranke ter da so z vidika sedaj obravnavane zadeve in glede zakonitosti izpodbijane odločbe odločilne okoliščine iz 21. člena ZEKom-1, v zvezi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ob upoštevanju prehodne določbe 238. člena ZEKom-1, ne morejo pa biti odločilne okoliščine, da gre za že obstoječ in ne šele načrtovan objekt. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene ter predlaga povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu- v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavni zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da pravno podlago za odločanje v tem upravnem sporu predstavljajo določbe ZEKom-1, ki v 16. členu IV. poglavja z naslovom „Razlastitev in omejitve lastninske pravice“, določa pogoje za odvzem ali omejitev lastninske ali druge stvarne pravice pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij ter v četrtem odstavku tega člena določa, da se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, ter zakonom, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon ne določa drugače. V 19. členu ZEKom-1 opredeljuje služnost kot stvarno pravico, ki za služnostnega upravičenca iz 16., 17. in 18. člena tega zakona obsega med drugim upravičenje gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture; dostop do elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe njihovega obratovanja in vzdrževanja; odstranjevanje naravnih ovir pri gradnji, postavitvi, obratovanju in vzdrževanju elektronskega komunikacijskega omrežja ter v četrtem odstavku določa način izvrševanja služnosti. V določbi 20. člena določa obseg in trajanje služnosti; v določbi 21. člena pogoje za odločanje organa in v določbi 22. člena sestavine odločbe o ustanovitvi služnosti.

12. Iz določbe četrtega odstavka 16. člena ZEKom-1 izhaja, da se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, ter zakonom, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon ne določa drugače. Določbe ZEKom-1 napotujejo na uporabo posameznih določb Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki je bil v obravnavanem primeru upoštevan že v postopku uvedbe in ugotovitve obstoja javne koristi. Iz listin priloženega upravnega spisa, kar sta upoštevala pri odločanju tudi oba upravna organa, izhaja, da je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo št. 35020-8/201377/00641111 z dne 10. 4. 2014 (med drugim) odločilo, da se na parcelah št. 682/1 in 682/2 k.o. … uvede postopek vzpostavitve služnosti v javno korist zaradi postavljenega RTV pretvornika z antenskim stolpom, ker je izkazana javna korist služnostnega upravičenca C.. Ta odločitev je bila kot pravilna in zakonita presojena v upravnem sporu II U 177/2014. Sodišče je v sodbi z dne 5. 11. 2014 izrecno pojasnilo, da so ugovori, da C. ne izkazuje aktivne legitimacije za služnostnega upravičenca, neutemeljeni. Ob upoštevanju te pravnomočne odločitev, sodišče kot neutemeljene in v tem postopku neupoštevne tožbene razloge zavrača tožbene navedbe, ki se nanašajo na aktivno legitimacijo C. in izkazanost javnega interesa. Tako zavrača tudi tožbeni ugovor, da cilj ustanovitve prisilne služnosti ni v zagotavljanju izvajanja dejavnosti v javno korist, ampak legalizacija neupravičene in protizakonite prekoračene uporabe tuje stvari za lastne koristi, saj C. gospodarski družbi D. dovoljuje, da ima na isti lokaciji nameščene še svoje telekomunikacijske sisteme, za katere mesečno zaračunava tržno najemnino. Gre za ugovore, ki jih je pri odločitvi upošteval in zavrnil že prvostopenjski organ, ki se je skliceval na izvršeno sodbo P 190/2011 z dne 22. 5. 2014, s katero je bila Javnemu zavodu C. naložena odstavitve bazne postaje družbe D. d.d. in ki jih tožnik v pritožbi niti ni uveljavljal (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

13. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču, za katerega ni bilo pridobljeno soglasje takratnih lastnikov zemljišča in da zanj ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dejstvo, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču s parc št. 682/2 k.o. … ni sporno, niti ni sporno dejstvo, da sta A.A. in E.E. dne 15. 2. 1992 dovolila postavitev RTV stolpa na zemljišču parc. št. 684/3 k.o. …. Kot je sodišče že pojasnilo v sodbi II U 177/2014 -12 z dne 5. 11. 2014 in tožena stranka v odločbi št. 35021-9/2015-2 z dne 20. 8. 2015, je bistvo spornega postopka v ustanovitvi služnosti na obstoječi lokaciji, ki ji stranke ne ugovarjajo, zato so izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 238. člena ZEKom-1, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanje in obratovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo. Iz navedenega razloga sodišče zavrača tudi sklicevanje tožnika na nezakonitost gradnje RTV pretvornika z antenskim stolpom, kar dokazuje odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor, IP Slovenska Bistrica, št. 06122-147/2015/4 z dne 10. 2. 2015, saj na ta postopek, katerega namen je ureditev stvarno pravnega razmerja, ne more vplivati.

14. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki nanaša na 4. točko izreka izpodbijane odločbe. Dikcija te odločitve je skladna z določbo četrtega odstavka 22. člena ZEKom-1, ki določa, da je obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti določba o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja.

15. Glede na obrazloženo je sodišče po ugotovitvi, da so bile v postopku upoštevane določbe ZEKom-1 in ZUreP-1, ki se nanašajo na ustanovitev sporne služnosti, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je kot neutemeljenega zavrnilo tudi pavšalen tožbeni ugovor o kršitvi ustavnih temeljnih načel in človekovih pravic in svoboščini iz 2., 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.