Jedro

Odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 238,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Izpodbija odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo priglašene stroške za odškodninski zahtevek delodajalcu in za urgenco delodajalcu ter nagrado za končno poročilo. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s stališči sodne prakse. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da toženki v plačilo naloži tudi te stroške, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam. Predpravdni postopek v odškodninskih sporih namreč ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, torej ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih morala kriti nasprotna stranka. V skladu s četrtim odstavkom 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Predpravdni postopek pri delodajalcu tako ni bil potreben za uveljavljanje sodnega varstva. Posledično tudi stroški, ki so tožniku nastali v tem predpravdnem postopku, niso potrebni stroški postopka, zato tožnikov zahtevek za njihovo povračilo ni utemeljen. Gre za že ustaljeno stališče sodne prakse delovnih sodišč. V zadevah, na katere se sklicuje pritožba, je bilo sicer res zavzeto drugačno stališče, a gre za starejše zadeve, v katerih zavzeto stališče je sodna praksa že presegla.

5.Prav tako sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo priglašenega stroška nagrade za končno poročilo stranki. Pravilno je obrazložilo, da to poročilo niti ni izkazano. Tudi sicer pa v Odvetniški tarifi ni podlage za priznanje odvetniških stroškov za končno poročilo stranki.

6.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi sodba VDSS Pdp 25/2024, v 18. točki obrazložitve.

Zveza: