Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so se podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tekom postopka še pred izdajo odločbe spremenili, bi se morala tožena stranka do podatkov uradne evidence opredeliti oziroma morebitne nejasnosti raziskati.
1. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp ... z dne 29.3.2007 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije in za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem ter oprostitev stroškov. Ugotavlja, da je tožnik prošnji priložil izjavo prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine z dne 23. 3. 2007, overjeno kopijo potnega lista, pisno izjavo z dne 9. 3. 2007 in sodbo Višjega sodišča v A. Tožena stranka je na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in z vpogledom v spise opr. št. Bpp ..., opr. št. Bpp ..., opr. št. Bpp ... in opr. št. Bpp ... med drugim pridobila tudi potrdilo o vpisu B.B. z dne 5. 10. 2006, podatke Univerze v C., ... fakultete, z dne 12. 1. 2007 in z dne 26. 3. 2007 ter podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z dne 20. 2. 2007 in z dne 26. 3. 2007. Ugotavlja, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki pod številko 2 "Podatki o družinskih članih" navedel za družinskega člana B.B., stanujočega ... ulica št. ..., D. Povzema določbo 1. in 2. odstavka 23. člena ZBPP o tem, kdaj se otroci prosilca štejejo za družinske člane in kdaj se prosilec šteje za samsko osebo. Tožena stranka se v obrazložitvi opira tudi na določbo 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti. V 1. odstavku 69. člena Zakona o visokem šolstvu pa je določeno, da imajo študentje ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja in drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Pri odločanju o družinskem članu tožnika je tožena stranka vpogledala v potrdilo o stalnem prebivališču, v podatke Univerze v C., ... fakultete, v podatke ZZZS in v podatke Centra za socialno delo E. Iz dopisa Univerze v C., ... fakultete, je ugotovila, da je B.B. v študijskem letu 2006/2007 absolvent v visokošolskem študijskem programu ter ima status izrednega, zaposlenega študenta. Ugotavlja, da iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS z dne 20. 2. 2007 izhaja, da je B.B. zavezanec s pričetkom trajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja od dne 23. 5. 2006 dalje, vrsta podlage 48. Iz izpisa obveznih zdravstvenih zavarovanj ZZZS z dne 19. 3. 2007, katerega je tožnik predložil dne 20. 3. 2007, pa izhaja, da je zavarovanec B.B. uredil zavarovanje po zavezancu F.F., s pričetkom trajanja obveznega zavarovanja od dne 1. 10. 2006 dalje, vrsta podlage 77. Glede na različni vsebini podatkov iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja po izpisu z dne 20. 2. 2007 in izpisu z dne 19. 3. 2007 je tožena stranka opravila poizvedbo na ZZZS, Območna enota A., Oddelek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Dne 26. 3. 2007 je prejela odgovor, v katerem je pojasnjeno, da je B.B. dejansko imel do dne 19. 3. 2007 status na podlagi 48, na podlagi prošnje zavarovanca dne 19. 3. 2007, da ima status študenta, je zavod z dnem 30. 9. 2006 zaključil zavarovanje po podlagi 48 in uvedel novo zavarovanje (z dnem 1. 10. 2006), kar tudi izhaja iz priloženega izpisa obveznih zdravstvenih zavarovanj z dne 26. 3. 2007. Tožena stranka je nato vpogledala v odločbo Bpp ... z dne 7. 3. 2007, katero je tožnik prejel 19. 3. 2007. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila z navedeno odločbo zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je bil sin B.B. v relevantnem obdobju šestih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, zavezanec po izpisu obveznih zdravstvenih zavarovanj osebe od dne 23. 5. 2006, vrsta podlage 48 in s statusom izrednega zaposlenega študenta. Ugotavlja, da je sin tožnika takoj dne 19. 3. 2007 podal pri ZZZS predlog za spremembo podlage zavarovanja, tožnik pa je naslednji dan obvestil sodišče o spremembi zdravstvenega zavarovanja osebe sina B.B. iz statusa zavezanca v status zavarovane osebe po starših. Tožena stranka zato sklepa, da je tožnik, ko je prejel zavrnilno odločbo, z namenom pridobitve brezplačne pravne pomoči v obravnavanem postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, ki je bil uveden z vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 9. 3. 2007, sporočil podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju sina B.B. Pred tem, ko je bil le-ta zavezanec, pa je podatek zamolčal. V skladu z določbo 11. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 34. členom ZBPP pa bi moral pred organom govoriti resnico. Meni pa tudi, da je ne glede na status zavarovane osebe, ki jo ima B.B., za odločitev v zadevi pomembno, da je absolvent na visokošolskem študijskem programu in ima status izrednega, zaposlenega študenta. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZBPP samska oseba. Na podlagi podatkov, ki jih je pridobila, je ugotovila, da lastni dohodek tožnika, izračunan v skladu s 14., 15. in 16. členom ZBPP, presega višino minimalne plače določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Na podlagi navedenega je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pomoči zavrnila.
Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka dejanskega stanja v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem in v zvezi z njegovimi obveznostmi preživljanja ni pravilno ugotovila, zato tudi ni pravilno uporabila materialnega prava. Poudarja, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Vztraja pri navedbi, da je njegov sin B.B. vzdrževana oseba, kar vpliva na njegovo premoženjsko stanje. B.B. ima status zavarovane osebe po starših, zato šteje za osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati. Iz obrazložitve odločbe pa tudi ni mogoče ugotoviti, kaj je vplivalo na zavrnitev prošnje: ali to, da se študij B.B. ne šteje kot redni študij, ali to, da sin ni vzdrževan družinski član. Zaradi navedenega se odločbe tožene stranke ne more preizkusiti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Poudarja razloge, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.
Po presoji sodišča je tožena stranka odločila preuranjeno, saj dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi, ni popolno ugotovila. Tožena stranka v postopku ni ravnala v skladu z določbo 138. člena ZUP, po kateri je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev.
Tožena stranka se je pri ugotavljanju statusa družinskega člana pravilno sklicevala na določbo 2. alinee 1. odstavka 23. člena ZBPP, po kateri otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma do dopolnjenega 26 leta starosti, štejejo za družinske člane. Sporno pa je ostalo vprašanje ali je tožnik preživninski zavezanec in je dolžan preživljati svojega sina B.B. Od popolne ugotovitve navedenega, za odločitev pomembnega dejstva, pa je odvisna pravilnost odločitve tožene stranke, da je tožnika lahko šteti za samsko osebo, v smislu določbe 2. odstavka 23. člena ZBPP. Tožena stranka je sicer pridobila podatke Univerze v C., ... fakultete, z dne 12. 1. 2007 in z dne 26. 3. 2007, iz katerih res izhaja, da ima B.B. status izrednega, zaposlenega študenta. Pridobila pa je tudi podatke ZZZS, ki pa so se tekom postopka, še pred izdajo izpodbijane odločbe spremenili. Navedeno dejstvo bi bilo po presoji sodišča lahko pomembno za odločitev v zadevi. Iz podatkov uradne evidence ZZZS z dne 19. 3. 2007 namreč izhaja, da je zavarovanec B.B. uredil zavarovanje po zavezancu F.F., s pričetkom trajanja obveznega zavarovanja od dne 1. 10. 2006 dalje, vrsta podlage 77. Tožena stranka si je o navedenih nejasnostih pridobila uradno mnenje ZZZS z dne 26. 3. 2006, v katerem je pojasnjeno, da je imel B.B. dejansko do dne 19. 3. 2007 status po podlagi 48, ker si ni pravočasno spremenil status zavarovane osebe. Dne 1. 10. 2006, po ponovnem vpisu v začetku svojega študijskega leta, si ni uredil zavarovanja po svojih starših. Zato je bil v evidenci ZZZS popravljen datum prijave statusa od dne, ko mu je status študija dejansko pripadal. Tožena stranka po presoji sodišča ravnanja tožnika, glede na navedeno uradno pojasnilo, ne bi smela zavrniti z očitkom zlorabe postopka. Gre za podatke uradne evidence, do katerih bi se morala tožena stranka opredeliti, oziroma morebitne nejasnosti raziskati. Tožena stranka zato ne bi smela opreti odločitve le na podatke Univerze v C., ... fakultete, temveč bi morala te podatke povezati in oceniti skupaj s podatki ZZZS. V tem pogledu je tožena stranka po presoji sodišča pomanjkljivo in neprepričljivo ocenila dokaze.
Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevno vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Pri ponovnem odločanju bo morala tožena stranka upoštevati stališče iz navedene sodbe.
K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah oprostilo plačila sodnih taks, ker iz podatkov spisa izhaja, da bi bila lahko s plačilom sodnih taks ogrožena sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in njegova družina.