Jedro

Ker tožnik v sporu ni uspel, mora skladno s1. odst. 154. člena ZPP toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka. Toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi II. točka izreka (odločitev o stroških postopka).

Obrazložitev

I. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Tretja točka sklepa, ki ga je izdala tožena stranka, št. ... z dne 16. 4. 2012, potrjena s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, št. ... z dne 23. 5. 2012, tožeči stranki, je nezakonita in se razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačo določiti na podlagi 20. člena ZSPJS od 2. 5. 2012 do 30. 11. 2012 zaradi premestitve na delovno mesto … , ob upoštevanju 9 razredov napredovanj z uvrstitvijo v 53. plačni razred, in od 1. 12. 2012 dalje zaradi premestitve na delovno mesto ... svetnik, ob upoštevanju 9 razredov napredovanj z uvrstitvijo v 50. plačni razred.

3. Tožena stranka je dolžna za čas od 2. 5. 2012 do 31. 5. 2012 tožeči stranki plačati razliko v plači v višini 534,23 EUR bruto, za čas od 1. 6. 2012 do 30. 11. 2012, razliko v plači v višini 491,49 EUR bruto mesečno in za čas od 1. 12. 2012 dalje razliko v plači v višini 115,74 EUR bruto mesečno, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. Od bruto zneskov je tožena stranka dolžna plačati pripadajoče davke in prispevke in tožeči stranki izplačati neto zneske skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Vse v točkah 1. do 3. je dolžna tožena stranka izvršiti v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe.“

II. Tožeča stranka mora sama kriti svoje stroške postopka, toženi stranki pa povrniti njene stroške postopka v višini 335,90 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških postopka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so stroški v prvostopni sodbi odmerjeni prenizko, odmerjeni so sicer po pravilnih tarifnih številkah ZOdvT, vendar pa ob upoštevanju napačne vrednosti spornega predmeta ob dejstvih, na podlagi katerih je določena nagrada. V uvodu sodbe je vrednost spornega predmeta označena na znesek 6.839,63 EUR, kljub temu, da je ugovor višje vrednosti tožena stranka podala že v odgovoru na tožbo. Prvotna vrednost spornega predmeta je bila 19.232,28 EUR, kasneje je bila vrednost znižana na 17.736,38 EUR. Tožnik je šele v tretji pripravljalni vlogi 17. 12. 2012 spremenil oziroma znižal višino tožbenega zahtevka na 6.839,63 EUR, pri čemer se je tožena stranka z njegovim umikom tudi strinjala. Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo ter nastane s sprejemom pooblastila, torej je za toženo stranko nastala nagrada najkasneje z vložitvijo odgovora na tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe (odločitev o stroških postopka) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz uvoda sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je predmet spora razvrstitev v plačni razred, pri čemer je vrednost spora opredeljena na višino 6.839,63 EUR. Iz obrazložitve pa izhaja, da je sodišče odmerilo stroške postopka skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP in sicer je odločilo, da iz razloga, ker tožnik ni uspel, je dolžan toženi stranki povrniti potrebne stroške postopka na podlagi določil prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer tožnik sam krije svoje stroške postopka. Sodišče je priznalo toženi stranki nagrado za postopek v višini 315,90 EUR (tar. št. 3100) Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 - ZOdvT) ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), skupaj torej 335,90 EUR.

Pritožbeno sodišče ob navedenem ugotavlja, da je sodišče dejansko vodilo spor o pravici - razveljavitev sklepov, ki jih je izdala tožena stranka dne 16. 4. 2012 in 23. 5. 2012, pri čemer pa se je vrednost spora zaradi spremembe zakonodaje spreminjala, kar navajata tako tožena stranka v pritožbi in tožnik med postopkom. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da toženi stranki zaradi različne vrednosti spora niso nastali med postopkom nikakršni dodatni stroški, pri čemer je vtoževani denarni zahtevek le posledica odločitve glede razveljavitve sklepov tožene stranke o premestitvi tožnika.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper odločitev o stroških postopka zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.