7. 7. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Taje Suhadolnik, Šmarješke Toplice, ki jo zastopata zakonita zastopnika Violeta Suhadolnik in Iztok Suhadolnik, oba Šmarješke Toplice, na seji 7. julija 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17 in 29/21) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 29/2021 z dne 23. 2. 2022 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1048/2019 z dne 21.6. 2019 in odločbo Upravne enote Novo mesto št. 041-8/2019-8 z dne 31. 5. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija sodbi Vrhovnega in Upravnega sodišča v zvezi z odločitvijo upravnega organa, da se zavrne njena zahteva za vpis v evidenco volilne pravice in za vpis v volilni imenik za uresničevanje volilne pravice na volitvah poslancev in poslank v Evropski parlament leta 2019. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo. Obrazložilo je, da med strankama ni sporno, da je bila pritožnici na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu v celoti odvzeta volilna pravica, kar pomeni, da je bilo v času odločanja v upravnem sporu o predhodnem vprašanju, ali je pritožnica sposobna izvrševati volilno pravico, že odločeno na matičnem področju in da Upravno sodišče ne sme samo reševati tega vprašanja kot predhodnega. Upravno sodišče je kot neutemeljen zavrnilo tožbeni ugovor, da ni ovir za izvrševanje pritožničine aktivne volilne pravice (ta ovira je pravnomočna odločitev okrajnega sodišča), in njeno sklicevanje na neposredno uporabo prava Evropske unije (v nadaljevanju EU), saj noben predpis EU ne nasprotuje spoštovanju pravnomočnih odločitev državnih organov, pravne podlage za to, da v določenih primerih ni dopusten odvzem volilne pravice, pa ne dajeta niti Pogodba o delovanju Evropske Unije (prečiščena različica, UL C 202, 7. 6. 2016 – PDEU) niti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina EU o temeljnih pravicah). Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo. Poudarilo je, da o volilni pravici ni bilo odločeno z odločbo, ki je bila predmet izpodbijane sodbe, temveč s pravnomočno odločbo drugega sodišča, ki je za tako odločitev tudi pristojno. Pri vpisu v volilni imenik gre po presoji Vrhovnega sodišča zgolj za poočitev odločitve, ki je bila sprejeta v nepravdnem postopku. V njem bi pritožnica tudi morala podati vse vsebinske argumente, ki jih navaja v tem sodnem postopku in ki smiselno tvorijo njeno stališče, da volilna pravica ne dopušča nobene omejitve in se lahko izvršuje neposredno na podlagi Ustave. Vrhovno sodišče je obrazložilo še, da za pritožničino stališče o možnosti neposrednega izvrševanja volilne pravice, ne da bi bila predhodno spremenjena ali razveljavljena sodna odločba o odvzemu volilne pravice, ne obstoji pravna podlaga ne v Ustavi ne v primarnem pravu EU in tudi ne v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz prvega odstavka 14. člena, 22. in 43. člena Ustave, 5., 12. in 29. člena Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10/08 – v nadaljevanju MKPI), 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 21., 26., 36. in 39. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Zatrjuje, da bi morala biti vpisana v evidenco volilne pravice in volilni imenik neposredno na podlagi Ustave in MKPI. Vrhovno sodišče naj bi zmotno razlagalo MKPI in arbitrarno razlagalo odločitev Odbora OZN v zadevi Budjoso, s čimer naj bi ji kršilo pravico do poštenega postopka, načela pravne države, enako varstvo pravic, 6. člen EKČP in MKPI. Pritožnica meni, da so mednarodne konvencije v Republiki Sloveniji neposredno uporabljive, torej jih morajo tudi upravne enote in sodišča neposredno uporabiti in zakon razlagati tako, da uporabijo njegovo ustavnoskladno razlago. Po mnenju pritožnice je edina z MKPI skladna razlaga prava taka, da imajo volilno pravico vsi državljani vključno z invalidi, ki jim je bila kdaj prej volilna pravica odvzeta, morebitna sodna odločba o odvzemu volilne pravice pa je neupoštevna. Zatrjevane kršitve naj bi bile pritožnici storjene tudi s tem, ko naj upravna enota ne bi odločila pred dnevom glasovanja na volitvah v Evropski parlament leta 2019. Pritožnica naj bi poslala vlogo urgentno. Po Zakonu o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 98/13 – v nadaljevanju ZEVP-2) naj bi imela pritožnica 24 ur časa za vložitev tožbe in sodišče 48 ur za izdajo sodbe, kar kaže na nujnost hitrega odločanja. Upravna enota naj bi odločila šele po dnevu glasovanja, s čimer naj bi kršila pritožničino volilno pravico in pravico do nediskriminacijskega obravnavanja, pa tudi onemogočila učinkovito pravno sredstvo in sodno varstvo (13. člen EKČP, "več členov MKPI").

3.Pritožnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ki določata, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev; sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijanih določb s 14. in 43. členom Ustave, 5., 12. in 29. členom MKPI ter 21., 26. in 39. členom Listine EU o temeljnih pravicah. Navaja, da bi morali imeti volilno pravico vsi polnoletni državljani in da so vse druge določbe, ki polnoletnega državljana napotujejo na kakršenkoli upravni ali sodni postopek, v neskladju z 8., 14. in 43. členom Ustave. Meni, da ima invalid volilno pravico enako kot vsaka druga oseba že po sami Ustavi in neposredno na podlagi MKPI.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.O odvzemu pravice voliti in biti voljen se odloča v nepravdnem postopku ob postavitvi osebe pod skrbništvo.[1] Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitve sodišč in upravnega organa v zvezi z zavrnitvijo njene zahteve za vpis v evidenco volilne pravice in volilni imenik po ZEVP-2. Pobudnica ima pravni interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve. Ker te ne temeljijo na drugem in tretjem odstavku 7. člena ZVDZ, temveč na 17. in 18. členu ZEVP-2, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]V takem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).