- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 100/2025
ECLI:SI:VDSS:2025:PDP.100.2025 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ocene sodelavcev ne morejo dokazovati, kako je delo opravljala tožnica, niti same po sebi ne dokazujejo diskriminacije tožnice. Tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja diskriminacije. Trditveno breme glede navedenega je na delavcu, ki pa mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, ampak tudi, da je razlog neenake obravnave ena od okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR01.
Izrek
I.Prito7eba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodi610da prve stopnje.
II.Stranki krijeta vsaka svoje prito7ebne stro1ke.
Obrazlo7eitev
1.Sodi610de prve stopnje je zavrnilo to7ebni zahtevek na razveljavitev sklepa Komisije za preizkus ocene delovne uspe1nosti za leto 2020 z dne 6. 4. 2021 in vrnitev zadeve v ponovno odlo0Danje to7eni stranki (I. to0Dka izreka). Odlo0Dilo je, da to7ea0Da stranka sama krije svoje stro1ke postopka, to7eni stranki pa je dol7Ena v roku 15 dni povrniti stro1ke postopka v znesku 1.837,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do pla0Dila (II. to0Dka izreka).
2.Zoper sodbo se prito7ebuje to7Enica iz vseh prito7Ebenih razlogov. Uveljavlja bistveno kr1itev doloDb postopka po 8. to0Dki drugega odstavka 339. Clena ZPP, ker sodi610De prve stopnje to7Enke ni pozvalo, da predlo7Ei ocene delovne uspe1nosti za vse delavce to7Eene stranke. Slednje bi pokazale, da je bila to7Enica obravnavana diskriminatorno in pristransko, kar je v vlogah tudi navedla. Ker tega dokaza ni izvedlo, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Sodi610De prve stopnje je zaradi poteka 0Dasa na naroku dne 14. 5. 2024 prekinilo zasli1Eanje ravnateljice in ga ni nadaljevalo na naslednjem naroku, ker ravnateljica ni pristopila. Ker sodi610De ni dokonDalo zasli1Eanja ravnateljice, je to7Enici kr1ilo pravico do izjave, prav tako dejanskega stranja ni pravilno ugotovilo. V nasprotju z doloDbami ZPP je zasli1Ealo pri0Di A. A. in B. B., saj je to7Eenka predlagala njuno zasli1Eanje 61ele po tem, ko je to7Enica dokaz z njunim zasli1Eanjem umaknila. Dokaznega predloga ni substancirala. Sodi610De prve stopnje je napaDno presodilo, da je ravnateljica pri oceni upo1Tevala celotno ocenjevalno obdobje (od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020). To7Enica je zasli1Eana pojasnila, da jo je ravnateljica ocenila le od konca oktobra 2020 do decembra 2020. Komisija podane ocene ni v niDemer preizkusila, nasproten zakljuDek sodi610Da je zmoten. Clanice komisije niso poznale kriterijev ocenjevanja skladno z Uredbo, zato niti niso mogle oceniti, ali je podana ocena pravilna. Ocena ni bila obrazlo7Eena, prepis definicije ocene iz predpisov ni obrazlo7Eitev. NapaDen je zakljuDek sodi610Da, da to7Enici niso bile kr1ene pravice, ter da je bil postopek ocenjevanja izveden pravilno in zakonito. Komisija ni izvedla celotnega dokaznega postopka (ni izvedla dodatnih dokazov ali pridobila pojasnil), o glasovanju ni sestavila zapisnika, ni se opredelila do navedb to7Enice, niti obrazlo7Eila svoje odlo0Ditve po vseh posameznih kriterijih, kar predstavlja kr1itev postopkovnih in materialnih predpisov. Sodi610De ni preizkusilo, ali je bila ocena podana nepristansko in objektivno, napano je presodilo, da je ravnateljica upo1Tevala vse pogoje in kriterije iz Uredbe. To7Eena stranka tudi v sodnem postopku kriterijev ni ustrezno obrazlo7Eila, njena trditvena podlaga je bila pomanjkljiva. Napana je ugotovitev, da je ravnateljica celo leto 2020 spremljala delo to7Enice. Sodi610De je s tem v zvezi prezrlo dokaze in zasli1Eanje to7Enice. Selektivno je upo1Tevalo le zasli1Eanje ravnateljice, ki ima oIiten interes za izid postopka in njene izpovedi ni primerjalo z ostalimi dokazi v spisu. Kr1en je 8. Clen ZPP ter 14. in 15. to0Dka drugega odstavka 339. Clena ZPP, saj gre za pomanjkljivo dokazno oceno, sodbe pa ni mogoDe preizkusiti, v razlogih so oCitna nasprotja. Napano je ugotovljeno dejansko stanje glede po1iljanja diferenciranega gradiva za romske u0Dence. C. C. in ravnateljica na zasli1Eanju nista potrdili jasnosti navodil. Napana je tudi ugotovitev sodi610Da, da se to7Enica ni dobro prilagodila razmeram Covid-19. To stali1De tudi ni obrazlo7Eeno in gre za kr1itev 14. to0Dke drugega odstavka 339. Clena ZPP. Ravnateljica je vse ostale uslu7Ebence ocenila z vi1Jimi ocenami, in sicer tudi zaradi prilagoditev drugaDnim razmeram, pa Deprav so se vsi prilagodili na enak na0Din. Napana je ugotovitev, da je to7Enka dokazala, da to7Enica ni opravila vseh nalog in ciljev za leto 2020, doloDenih v individualnem letnem na0Drtu. Sodi610De ne obrazlo7Ei, na podlagi Cesa je pri1Lo do tak1nega zakljuDka, v zvezi z njim ni presojalo mno7Eice dokazov, ki jih je predlo7Eila to7Enica in do njene izpovedi. To7Enica je na0Drt dela oddala pred pedago1ko konferenco dne 6. 11. 2020 in torej pravo0Dasno in ne z zamudo, kot to oDitno napaDno zakljuDi sodi610De. Sodba je v zaklju0Dkih glede tega oDitka protislovna. Sodi610De prve stopnje je tudi glede spletne u0Dilnice enostransko in nedopustno sledilo le ravnateljici in ne to7Enici, pri tem pa je spregledalo, da je pri0Da C. C. izpovedala, da ni bilo nobenih pravil, kaj mora vsebovati spletna u0Dilnica. Zaklju0Dek, da slednja ni bila ustrezna, je zato napaDen. Sodbe ni mogoDe preizkusiti niti v delu, ki se nana1a na kulturne dneve, saj sodi610De ne pojasni, zakaj je sledilo izpovedi ravnateljice, pa Deprav je to7Enica izpovedala nasprotno in za potrditev svojih navedb predlo7Eila dokaze. Navedena kulturna dneva sta bila visoko nad pri0Dakovanji. Glede projekta formativno spremljanje znanja je obrazlo7Eitev protislovna. Sodi610De arbitrarno zaklju0Di, da je bila glavnina tega projekta izvedena v letu 2019 in ne pojasni, na podlagi Cesa napravi tak zakljuDek. NapaDen je zakljuDek, da to7Enica formativnega spremljanja znanja ni uporabila, saj sta to7Enica in C. C. izpovedali, da je to7Enica znanje prena1ala na sodelavce. Sodi610De je zmotno ugotovilo, da naj bi bila to7Enica seznanjena z domnevnimi prito7Ebami star1Ev, saj to7Enica v letu 2020 ni prejela nobenega sporo0Dila ravnateljice o tak1nih pripombah. Prito7Ebe so bile naslovljene na vse u0Ditelje. Glede vpisa ocene v e01redovalnico u0Denke D. D. izpostavlja, da ravnateljica ni predlo7Eila nobenega pisnega dokaza, da ji je u0Denka pisno sporo0Dila, da ji ocena ni vpisana. Kljub temu, da je bila to7Enica na bolni1kem dopustu, je vpisala oceno dne 27. 5. 2020, takoj naslednji dan po sporo0Dilu ravnateljice. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve zahtevku s stro1Kovno posledico oziroma podredno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodi610Du prve stopnje v ponovno odlo0Danje pred drugega sodnika. Prigla1A prito7Ebne stro1Ke.
3.To7Eena stranka v odgovoru na prito7Ebo prereka prito7Ebne navedbe, predlaga zavrnitev prito7Ebe in potrditev izpodbijane sodbe. Prigla1A stro1Ke odgovora na prito7Ebo.
4.Prito7Eba ni utemeljena.
5.Po preizkusu sodbe sodi610Da prve stopnje v mejah razlogov navedenih v prito7Ebi in hkrati po uradni dol7Enosti prito7Ebno sodi610De ugotavlja, da je odlo0Ditev sodi610Da prve stopnje pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodi610De je namre0D na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vsa dejstva, odlo0Dilna za razsojo in svojo odlo0Ditev tudi utemeljilo z ustrezno materialnopravno podlago. Pri tem ni zagre61ilo niti v prito7Ebi oDitanih bistvenih kr1itev doloDb pravdnega postopka niti drugih po uradni dol7Enosti upo1Tevnih kr1itev iz drugega odstavka 350. Clena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Svojo odlo0Ditev je obrazlo7Eilo s pravilnimi in ustreznimi razlogi, ki med seboj niso v nasprotju in omogo0Dajo preizkus pravilnosti sodbe. S podanimi razlogi prito7Ebno sodi610De sogla1A. Ker to7Enica v svoji prito7Ebi v okviru pav1Alno zatrjevanih prito7Ebenih razlogov prakti0Dno zgolj povzema svoje 7Ee na prvi stopnji izpostavljene oDitke in argumente zoper pravilnost sprejete ocene delovne uspe1nosti, jih sodi610De druge stopnje v izogib ponavljanju zavra0Da sklicujo0De se na prvostopno obrazlo7Eitev, k posameznim prito7Ebnim navedbam, ki so odlo0Dilnega pomena (360. Cl. ZPP), pa daje naslednja pojasnila.
6.V prito7Ebi oDitana kr1itev doloDb pravdnega postopka iz 15. to0Dke drugega odstavka 339. Clena ZPP je nekonkretizirana in posledično neutemeljena. Prito7Eba namre0D ne navede, o katerih odlo0Dilnih dejstvih naj bi bilo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvo0Dnih posnetkov in med samimi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
7.Sodi610De prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazne predloge to7Enice, ki so bili predlagani za ugotavljanje pravno nepomembnih dejstev. To7Enica je predlagala, da sodi610De to7Enko pozove k predlo7Eitvi ocene delovne uspe1nosti za vse delavce to7Eene stranke. S predmetnim dokaznim predlogom je sku1Aala dokazati, da so verjetno vsi delavci to7Eene stranke, razen nje, za leto 2020 prejeli oceno odliDno, zato je bila v primerjavi z njimi diskriminirana. Sodi610De prve stopnje je njen dokazni predlog utemeljeno zavrnilo s pojasnilom, da za ta spor ni relevantno, kako so bili v letu 2020 ocenjeni drugi zaposleni. Ocene sodelavcev namre0D ne morejo dokazovati, kako je delo opravljala to7Enica, niti same po sebi ne dokazujejo diskriminacije to7Enice. To7Enica ni zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja diskriminacije, kar sodi610De prve stopnje pravilno ugotavlja. Trditveno breme glede navedenega je na delavcu, ki pa mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, ampak tudi, da je razlog neenake obravnave ena od okoli1Cin iz prvega odstavka 6. Clena ZDR01. To7Enica je resda zatrjevala neenako obravnavo, ni pa navedla, zaradi katerega nedopustnega razloga v smislu okoli1Cin iz 6. Clena ZDR-1 naj bi do zatrjevane neenake obravnave pri1Lo. Predlagani dokaz s predlo7Eitvijo ocen delovne uspe1nosti za druge zaposlene se nana1a zgolj na prvega od obeh elementov diskriminacije, zato je sodi610De prve stopnje izvedbo tega dokaza pravilno 61telo za nepotrebno. Tudi 0De bi bila ugotovljena neenaka obravnava, to ne bi dokazovalo tudi prepovedane diskriminacije.
8.Sodi610De prve stopnje s tem, ko ni dokonDalo zasli1Eanja zakonite zastopnice to7Eenke, ni kr1ilo to7Eni0Dine pravice do izjave, niti ni mogoDe pritrditi prito7Ebi, da bi bilo iz tega razloga dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Stranke k izpovedbi ni mogoDe prisiliti (262. Clen ZPP), prav tako lahko kadarkoli prekine izpovedbo.1 Ravnateljica to7Eene stranke je bila zasli1Eana na naroku za glavno obravnavo dne 14. 5. 2024, na katerem so ji vpra1Anja postavljali tako predsednik senata kot poobla1Cena obeh strank2. Zaradi dokonDanja zasli1Eanja je bila ravnateljica vabljena tudi na naslednji narok dne 1. 10. 2024, ki pa se ga zaradi zdravstvenih teEav, izkazanih z zdravni1Kim potrdilom, ni udele1Eila. Poobla1Cenka to7Eene stranke je pojasnila, da z ravnateljico ne more ve0D kontaktirati, ter da se pri0Dakuje njena dalj1A odsotnost. V primeru nepremagljivih ovir (npr. bolezen) sodi610De zasli1Ei stranko izven sodi10Da (259. Clen ZPP), vendar predloga v tej smeri poobla1Cenec to7Enice, ki tudi sicer njenega zasli1Eanja ni predlagal, ni podal, prav tako na zadnjem naroku ni predlagal, da sodi610De zaradi dokonDanja zasli1Eanja ravnateljice narok prelo7Ei. Glede na tak1no situacijo je sodi610De prve stopnje utemeljeno 61telo, da ni procesnih ovir za zaklju0Dek obravnave. Nenazadnje pa to7Enica v prito7Ebi niti ne navede, katera konkretna vpra1Anja, na katera zaradi poteka 0Dasa na naroku dne 14. 5. 2024 ravnateljica ni odgovorila, bi ravnateljici 1e zastavila, ta pa bi bila tak1na, da bi z odgovori nanje to7Enica lahko vplivala na spremembo odlo0Ditve.
9.Neutemeljen je prito7Ebni oDitek, da je sodi610De prve stopnje nedopustno izvedlo dokaz z zasli1Eanjem pri0Di A. A. in B. B., ki ga je to7Eenka predlagala po tem, ko je dokaz z njunim zasli1Eanjem umaknila to7Enica. Sodi610De prve stopnje je za svojo odlo0Ditev imelo podlago v doloDbi tretjega odstavka 286. Clena ZPP. Prito7Ebno sodi610De pritrjuje razlogom sodi610Da prve stopnje, da izvedba tega dokaza ni zavlekla postopka, saj je sodi610De po prvem naroku za glavno obravnavo opravilo 1e tri naroke, predvsem zaradi zasli1Eanja pri0De C. C., ki na tretji narok za glavno obravnavo upravi0Deno ni pristopila. Prav tako ne drEi prito7Ebno zatrjevanje, da to7Eenka dokaznega predloga ni substancirala, saj je na naroku dne 1. 10. 2024 pojasnila, o Dem bosta pri0Di vedeli izpovedati. Te navedbe pa niti niso odstopale od navedb to7Enice, ko je ti dve pri0Di sama predlagala za zasli1Eanje.
10.Ne drEi prito7Ebne navedbe, da to7Eenka v postopku ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, kar naj bi sodi610De prve stopnje spregledalo. To7Eena stranka je v postopku podala zadostne navedbe o tem, zakaj 1teje, da je ocena delovne uspe1nosti, ki jo je to7Enica prejela za leto 2020, ustrezna. S pojasnili o zaznanih pomanjkljivostih pri delu to7Enice in z argumentiranim nasprotovanjem njenim navedbam, je v zadostni meri obrazlo7Eila, zakaj meni, da ne drEi to7Eni0Dina zatrjevanja, da si glede na posamezne kriterije zaslu7Ei bolj61o oceno delovne uspe1nosti. To7Eenka je predlo7Eila tudi dokaze, s katerimi je zatrjevana dejstva dokazovala. To7Enica je bila tista, ki je trdila, da je ocena neustrezna, ker je delo v tem letu opravila nad oziroma visoko nad pri0Dakovanji, zato je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme. Ker ga ni zmogla, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.
11.To7Enica je bila za leto 2020 ocenjena z oceno delovne uspe1nosti dobro. Ocena dobro pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pri0Dakovanji glede na kriterije ocenjevanja v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju (peti odstavek 2. Clena Uredbe o napredovanju javnih uslu7Ebencev v pla0Dne razrede - Uredba; Ur. l. RS, 1t. 51/2008 s spremembami in dopolnitvami), ki so doloDeni v prvem odstavku 17. Clena Zakona o sistemu pla0D v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, 1t. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami).
12.Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku tako po formalni kot vsebinski plati obravnavalo oceno tožnice za leto 2020. Ugotovilo je, da je tožnico za leto 2020 ocenila ravnateljica E. E. Oceno tožnice je tako določila njena nadrejena, ki ji je odrejala delo in je bila z njenim delom tudi seznanjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila ocena tožnice obrazložena, sicer skopo, a vseeno zadostno. Posebej je preizkusilo očitke v zvezi s tožničinimi pomanjkljivostmi pri delu. V tej zvezi je zaslišalo tako tožnico kot njeno predstojnico ter vse tri članice komisije, ki so na komisiji preizkusile pravilnost podane ocene. Tožničino nadrejeno je zaslišalo v zvezi s tem, kako je tožničino delo ocenjevala ter kaj je pri tem upoštevala. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri določitvi ocene upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe, ter da sta bila ocena in sklep komisije za preizkus ocene sprejeta v zakonitem postopku, sprejeta ocena pa je objektivna in zakonita. Ocena dobro, kot pojasnjeno, pomeni, da je bila nadrejena z delom tožnice zadovoljna, da je tožnica delo opravila kvalitetno in v obsegu, ki se je od nje pričakoval, ni pa po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v letu 2020 dosegla nadpovprečnih delovnih rezultatov, niti opravila dela bolje in več od pričakovanega, kar je tožnica trdila v tem postopku, saj so bile pri njenem delu v tem letu ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so odločilno vplivale na nižjo oceno.
13.Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita iz razloga, ker naj ne bi bili uporabljeni kriteriji po ZSPJS in Uredbi. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno upoštevalo, da skupna utemeljitev ocene, kot izhaja iz ocenjevalnega lista (priloga A2), vsebuje temeljne razloge za oceno po kriterijih, kot so opredeljeni v Prilogi III Uredbe in so pomembni za odločitev, pri tem pa je pravilno navedlo, da ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca, temveč se od delodajalca zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, kar je toženka tudi storila. Zgolj dejstvo, da je toženka v ocenjevalnem listu po posameznih kriterijih povzela definicije ocene iz predpisov, še ne utemeljuje njene nezakonitosti ali neustreznosti. Pri presoji je namreč sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da lahko delodajalec oceno podrobneje utemelji tudi v sodnem postopku<sup>3</sup>.
14.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno upoštevalo, da postopek pred komisijo za preizkus ocene ni strogo formalen postopek niti po določbah ZSPJS niti po Uredbi<sup>4</sup>, zato je zavzelo pravilno stališče, da ocena ni nezakonita zato, ker komisija za preizkus ocene o odločanju ni sestavila zapisnika in ni izvedla celotnega dokaznega postopka. Tožnica je imela možnost sodelovati v postopku pred komisijo, podala je dva pisna ugovora, ni pa se udeležila sestanka komisije dne 6. 4. 2020 preko Zoom-a, čeprav je bila nanj vabljena. Ker je toženka zagotovila kontradiktornost postopka ocenjevanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici pravice niso bile kršene, nasprotne pritožbene navedbe posledično niso utemeljene. Ravnateljica, ki je tožnico ocenjevala, je svojo odločitev na sestanku komisije vsebinsko podrobneje obrazložila, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi njene izpovedi ter izpovedi članic komisije (B. B., A. A. in C. C.). Članice komisije so podano oceno presojale tako na podlagi ugovorov tožnice, ki so se nanašali na posamezne kriterije ocenjevanja, kot pojasnil ravnateljice v zvezi s temi ugovori, zato ne drži pritožbena navedba, da komisija podane ocene ni v ničemer preizkusila oziroma je ni preizkusila glede na kriterije ocenjevanja. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s postopkom ocenjevanja napravilo na podlagi skrbne in celovite presoje vseh izvedenih dokazov, zato dokazne ocene prvostopnega sodišča tožnica ne more izpodbiti s sklicevanjem na iz konteksta povzete posamezne izseke izpovedi zaslišanih prič.
15.Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je ravnateljica pri oceni upoštevala celotno ocenjevalno obdobje (od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020) ter da je tožničino delo v letu 2020 spremljala. Da je ravnateljica upoštevala celotno ocenjevalno obdobje, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi tako izpovedi ravnateljice, kot tožnice same, navedeno izhaja iz točke 28 obrazložitve. Pravilnih razlogov s tem v zvezi pritožbeno sodišče ne ponavlja. Prav tako je iz izvedenih dokazov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, razvidno, da je ravnateljica tožničino delo spremljala preko celega leta, tako v živo, kot preko spletne učilnice, e-asistenta, ter komunikacije z razredniki in starši (ti so komunicirali z ravnateljičino pomočnico, ki ji je posredovala pripombe). Kateri izvedeni dokazi nasprotujejo takšnemu zaključku sodišča prve stopnje in kaj konkretno iz njih izhaja, kar bi lahko vplivalo na drugačen izid postopka, tožnica v pritožbi ne pojasni, zato njene navedbe, ki povzetim zaključkom sodišča prve stopnje zgolj pavšalno nasprotujejo, pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača. Nekonkretizacija pritožbenih razlogov je namreč izenačena z njihovo odsotnostjo.
16.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo tako pozitivne kot negativne elemente tožničinega dela v letu 2020, zato je utemeljeno zaključilo, da je ocena dobro, ki jo je tožnica prejela za leto 2020, ustrezna. Izrecno pooblastilo za ocenjevanje je skladno z določbami ZSPJS in Uredbe podeljeno nadrejenemu, da na podlagi svojega subjektivnega doživljanja čimbolj objektivno oceni delavčevo delovno uspešnost oz. prispevek posameznega delavca k delovnem procesu v posameznem ocenjevalnem obdobju. Sodišče ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega, ki delo organizira in dodeljuje ter ima pregled nad delom vseh zaposlenih, ki jih med seboj lahko tudi primerja. Po naravi stvari se pri presoji zato omeji zgolj na preverjanje tega, ali so bili pri ocenjevanju objektivno uporabljeni v predpisih predvideni kriteriji. Iz navedenega razloga je v postopku dokazovanja sodišče prve stopnje pravilno večjo težo pripisalo mnenju nadrejene o prispevku tožnice k delovnemu procesu, kot pa mnenju tožnice o njeni lastni uspešnosti, to pa še posebej ob dejstvu, ker se je izpoved ravnateljice v bistvenem skladala s preostalimi izvedenimi dokazi, na katere je sodišče oprlo svoje ugotovitve. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v verodostojnost izpovedbe ravnateljice E. E., posledično pa tudi ne v njeno oceno tožničine delovne uspešnosti, saj tudi tožnica v pritožbi ne izpostavlja nobenega od nezakonitih razlogov, ki bi nadrejeno morda vodili k temu, da jo je ocenila le z oceno dobro, takšnih okoliščin pa ni zaznalo niti sodišče prve stopnje. Zgolj dejstvo, da je bila E. E. zakonita zastopnica tožene stranke, samo po sebi ne poraja dvoma v njeno verodostojnost, niti ne kaže na njeno zainteresiranost za izid postopka, pri čemer tožnica ne navede nobenega konkretnega razloga, niti konkretne izjave, ki bi potrjevala, da bi ravnateljica izpovedovala prirejeno. Posplošeno pritožbeno ugibanje o njeni neverodostojnosti ne more ovreči celovite dokazne ocene sodišča, ki je ravnateljico na podlagi njene izpovedbe ter v kontekstu izpovedb drugih prič ter predloženih listin ocenilo kot prepričljivo in verodostojno.
17.Sodišče prve stopnje ni selektivno upoštevalo le zaslišanja ravnateljice, temveč je skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, to je načelom proste presoje dokazov, skrbno presodilo vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in uspeh celotnega postopka. Da dokazna ocena prvostopenjskega sodišča ustreza tem kriterijem, je preverljivo na podlagi njene obrazložitve, ki vsebuje logično prepričljive in življenjsko sprejemljive argumente. Sodišče je obrazložilo, na podlagi česa je posamezno dejstvo štelo za dokazano, ugovore tožnice pa za neutemeljene, to odločitev pa je mogoče preizkusiti. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je pravilna, vsebinsko prepričljiva in v skladu s formalnimi okviri proste dokazne presoje, zato so neutemeljeni očitki tožnice, ki v pritožbi prvostopenjskemu sodišču na splošno in glede posamezne dejanske ugotovitve oz. zaključka očita protislovnost, nezmožnost preizkusa, dejansko pa napačno presojo izvedenih dokazov.
18.Tožnica v pritožbi neuspešno ponavlja svoje nestrinjanje s podano oceno delovne uspešnosti. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na oceno tožnice v letu 2020 vplivalo več pomanjkljivosti oz. neustreznosti pri delu, kar je nadrejena upoštevala v okviru relevantnih kriterijev ocenjevanja po Uredbi. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je tožnica zamujala pri oddajanju navodil za učence Rome, ni opravila vseh nalog in ciljev za leto 2020, določenih v letnem načrtu, njena spletna učilnica ni vsebovala razlage, zaradi česar je prihajalo do pritožb staršev, kršila pa je tudi s pravilnikom določen rok za vpis ocene učenke D. D. Na podlagi skrbne in celovite presoje izvedenih dokazov je pravilno ugotovilo, da je tožnica delo opravila v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, ni pa dokazala, da bi delo opravljala visoko nad pričakovanji (da bi se odlikovala po izjemni samostojnosti, natančnosti in ustvarjalnosti) ali vsaj nad pričakovanji. Čeprav tožnica v pritožbi vztraja v zanikanju ugotovljenih pomanjkljivosti pri delu, sodišče druge stopnje ne dvomi v zaključek sodišča prve stopnje, da so le-te pri delu tožnice v tistem obdobju vendarle obstajale, saj so bile neposredno zaznane s strani ravnateljice (nekatere pa tudi s strani prič A. A. in C. C.), izkazuje pa jih tudi listinska dokumentacija.
19.Ne drži očitek tožnice v zvezi z ugotovitvijo sodišča, ki se nanaša na navodila za romske učence. Da so bila navodila jasna, je potrdila C. C. (list. št. 271), s čimer je podprla izpoved ravnateljice o neustreznem ravnanju tožnice glede navedene naloge. Na podlagi izpovedi tožnice in ravnateljice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da so se vsi delavci morali prilagoditi razmeram, ki jih je terjala epidemija Covid, v izpovedi ravnateljice pa je imelo podlago za ugotovitev, da prilagoditev tožnice ni bila nad pričakovanji, kaj šele visoko nad pričakovanji. Navedeno izkazuje tudi problematika njenih spletnih učilnic, o čemer več v nadaljevanju. Sodišče prve stopnje je to ugotovitev obrazložilo z jasnimi in preverljivimi razlogi, nasprotne pritožbene navedbe zato niso utemeljene. Da tožnica ni opravila vseh nalog in ciljev za leto 2020, določenih v individualnem letnem načrtu (pri čemer ravnateljica pri oceni ni upoštevala časa, ko je bila tožnica upravičeno odsotna), nadalje, da so bile ugotovljene neustreznosti pri izpolnjevanju tedenskih evidenc in opisih delovnih nalog ter poučevanju na daljavo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi ravnateljice, priče A. A. in listin v spisu (B6, B9), zato ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni obrazložilo, na katere dokaze je oprlo te dokazne zaključke. Katero množico dokazov, ki jih je predložila tožnica, bi sodišče pri tej presoji moralo upoštevati, pa jih ni (ter kaj iz njih izhaja), in kateri del njene izpovedi tem zaključkom nasprotuje ter po drugi strani dokazuje, da je tožnica naloge in cilje iz letnega načrta za leto 2020 opravila nad pričakovanji oziroma visoko nad pričakovanji, tožnica v pritožbi ne konkretizira. Pritožbeno sodišče zato njene posplošene navedbe zavrača kot neutemeljene, saj z njimi tožnica ne uspe strukturirano in logično izničiti vrednosti ocenjenih posameznih dokazov in vseh dokazov skupaj.
20.Drži pritožbena navedba, da je tožnica dokazala, da je načrt dela za november 2020 oddala pred pedagoško konferenco dne 6. 11. 2020 in torej pravočasno. Sodišče prve stopnje je navedeno pri presoji upoštevalo in ni napravilo drugačnih zaključkov, kot to zmotno navaja tožnica v pritožbi. Razlogi sodišča glede navedenega očitka so resda malce nerodno zapisani, kljub temu niso protislovni, kot zatrjuje tožnica, saj iz njih jasno izhaja, da je tožnica načrt dela oddala dne 6. 11. 2020 tik pred pedagoško konferenco ob 9.10 uri in ji torej zamude pri tej nalogi ni mogoče očitati.
21.Na podlagi ustrezne analize in primerjave izpovedb ravnateljice, prič C. C. in A. A. ter listinske dokumentacije (pripombe staršev- B6, B9) je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo tudi, da tožnica v ničemer ni izstopala pri delu, ki se je v času epidemije Covid odvijalo na daljavo, oziroma pri delu, ki se je nanašalo na spletne učilnice. Njena spletna učilnica, za razliko od spletne učilnice C. C., ki je bila primer dobre prakse, ni vsebovala razlage, ni imela odzivnosti, zaradi česar je prihajalo do pritožb staršev. Pri tem pa ni bistveno, da ni bilo formalnih pravil glede tega, kaj mora vsebovati spletna učilnica, niti ni bistveno, ali je bila njena spletna učilnica dejansko ustrezna, kot zatrjuje tožnica, kot tudi ne, da so bile pritožbe naslovljene na vse učitelje, odločilno je, da njena spletna učilnica ni v pozitivni smeri odstopala od povprečja, kar je ravnateljica utemeljeno upoštevala pri oceni, prav tako sodišče prve stopnje pri presoji slednje. Neresnična je pritožbena navedba, da je sodišče (zmotno) ugotovilo, da je bila tožnica seznanjena s pritožbami staršev. Sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo, pač pa je na podlagi izpovedi ravnateljice, priče A. A. in listin pravilno presodilo, da so resnične navedbe toženke o tem, da je v zvezi s spletno učilnico tožnice prihajalo do pritožb staršev. Da so bile zaznane težave glede njene spletne učilnice, pa je pojasnila tudi C. C., kar dodatno potrjuje pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje.
22.Tožnica je v zvezi s trditvami o tem, da je delo v letu 2020 opravila nadpovprečno, v postopku izpostavila izvedbo dveh kulturnih dnevov. Zakaj naj bi navedeno delo izkazovalo njen nadpovprečen angažma oziroma zakaj sta bila navedena kulturna dneva visoko nad pričakovanji, tožnica že v postopku pred sodiščem prve stopnje v trditveni podlagi ni konkretno vsebinsko pojasnila, niti tega ne pojasni v pritožbi. Navajala je zgolj, da gre za delo po pogodbi o zaposlitvi, da ni vsak delavec na šoli organiziral dveh kulturnih ali podobnih dni, da je vse ure opravila prostovoljno, ter zato ocenjuje, da je to delo opravila visoko nad pričakovanji. Dneve dejavnosti, med katere sodijo kulturni dnevi, in ki predstavljajo del obveznega programa osnovne šole, organizirajo in izvedejo tudi drugi učitelji, kar izhaja iz izpovedi ravnateljice, pa tudi priče C. C. Sodišče prve stopnje je v točki 22 podalo jasne in razumljive razloge za presojo, zakaj tega dela, glede na argumente, ki jih je navajala tožnica, ni mogoče ovrednotiti kot visoko nad pričakovanji, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. Kateri dokazi utemeljujejo drugačen zaključek in kaj natančno iz njih izhaja, pa tožnica v pritožbi ne konkretizira. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem nasprotnega pa pravilne in ustrezne dokazne ocene sodišča prve stopnje s tem v zvezi ne more ovreči.
23.Ustrezna in koherentna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na projekt formativnega spremljanja znanja. Glede na to, da je navedeni projekt potekal od 1. 9. 2018 do 31. 5. 2020, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je bila glavnina projekta izvedena v letu 2019. Pri tem pa slednje za presojo niti ni bistveno, ključno je, da ravnateljica uporabe formativnega spremljanja znanja pri tožnici ni razbrala, pri čemer pa iz njene izpovedi, na katero se je pri presoji utemeljeno oprlo prvostopno sodišče, izhaja, da je bilo za oceno ključno, da ga ni razbrala v relaciji do učencev (ki jim je to namenjeno kot strategija učinkovitega učenja) in ne v relaciji do sodelavcev. Posledično ni bistveno, kaj je v zvezi s prenašanjem znanja na sodelavce v izpovedi pojasnila C. C. Sicer pa tudi iz njene izpovedi ne izhaja, da bi bila tožnica glede navedenega nadpovprečna, saj je povedala, da so vsi sodelavci, ki so se udeležili izobraževanj, o slednjih poročali kolegom na pedagoških konferencah in da so se med sabo o teh stvareh pogovarjali.
24.Pravilna je nadalje tudi presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ustreznost podane letne ocene utemeljila tudi z očitkom tožnici, da v e‑redovalnico v roku iz 14. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanja učencev v osnovni šoli, ni vpisala ocene učenke D. D., kar je ravnateljica ocenila kot hujšo kršitev. Da ocena ni bila vpisana v roku iz pravilnika, to je v sedmih delovnih dneh, temveč šele 27. 5. 2020 (čeprav je učenka prejela oceno že v marcu, kot izhaja iz neprerekanih navedb toženke), tožnica v pritožbi ne zanika. Tožnica v času podaje ocene in tudi v nadaljnjih sedmih delovnih dneh ni bila na bolniškem dopustu, kar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno. Za svoje ravnanje tudi ni podala drugega pojasnila, kot to, da tudi drugi učitelji niso vedno pravočasno vpisovali ocen, kar pa te kršitve ne opravičuje, kar je sodišče prve stopnje pravilno argumentiralo s pojasnilom, da ni prava v nepravu. Tožnica v pritožbi izpostavlja, da toženka ni predložila pisnega dokaza, da ji je učenka D. D. pisno sporočila, da ji ocena ni vpisana, vendar pa je za presojo primernosti letne ocene bistveno, da je tožnica kršila pravilnik in ne, kako je ravnateljica izvedela za to kršitev.
25.Po vsem obrazloženem sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje izpodbijano oceno tožničinega dela zadostno vsebinsko preizkusilo. Na tej podlagi je pravilno ugotovilo, da je skupna ocena "dobro" za leto 2020 pravilna, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
26.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
27.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Toženka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, ker slednji ni bistveno pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, zato nagrade pooblaščencu za to opravilo ni mogoče šteti za strošek, ki je bil potreben za ta spor (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).
-------------------------------
1J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 525.
2Narok, na katerem sta bili zaslišani zgolj tožnica in ravnateljica je trajal od 9.00 do 15.50 ure (zaslišanje tožnice je trajalo skoraj 3 ure, ravnateljice pa skoraj 2 uri, pri čemer se je izpoved obeh snemala).
3Pdp 587/2021, Pdp 492/2021, Pdp 892/2015, Pdp 97/2015 in druge.
4Primerjaj VSRS VIII Ips 36/2021 z dne 1. 3. 2022.
Zveza:
Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013) - člen 14 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) - člen 2, 2/5
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 259, 262, 286, 286/3 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 17, 17/1 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 6, 6/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.