Jedro

S smrtjo postanejo dediči stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resulativnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini.

Izrek

I. Pritožbi L. R. D. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede nje razveljavi.

II. Pritožba A. D. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje glede njega potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek na strani tožene stranke nadaljuje z dediči po pok. P. D. in sicer z: 1. A. D. in 2. L. R. D. 2. Zoper sklep sta se pritožila toženca iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očitata, da je nepravilno ugotovilo tako obstoj kot krog dedičev pok. P. D.. P. D. ob smrti ni imel premoženja, kar v predmetnem postopku ni sporno, zato se tudi zapuščinska obravnava ni opravila. Ker sodišče ni opravilo zapuščinskega postopka, ni ugotovilo morebitnega obstoja in kroga dedičev, domnevna dediča pa tudi nista imela možnosti, da bi pred sodiščem podala izjave o odpovedi dediščini. Sklicujeta se na določbo prvega odstavka 142. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja. Ker zapustnik v trenutku smrti ni imel nobenega premoženja, morebitna dediča, tudi če bi se ugotovilo, da sta to toženca, za dolgove zapustnika ne moreta biti odgovorna. Smrtovnica ni primeren dokaz za ugotavljanje obstoja in kroga dedičev po zapustniku, zato je dejansko stanje ostalo neugotovljeno, saj bi se lahko ugotovilo le v okviru zapuščinskega postopka. Posledično podajata ugovor pasivne legitimacije. Poudarjata, da je tožnica z vlogo 5.5.2011 spremenila tožbo tako, da zahteva ugotovitev, da je darilna pogodba med pok. P. D. in prvim tožencem brez pravnega učinka v višini vtoževane terjatve tožnice ter zahteva od prve tožene stranke plačilo odškodnine v višini 65.000,00 EUR za škodo, ki je ta ni povzročila. Spremembo tožbe je s sklepom 14.12.2011 potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Ni torej podana pravna korist tožeče stranke za tožbo zoper drugo toženo stranko in je izpodbijani sklep tudi iz tega razloga nepravilen in nezakonit. 3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da sta toženca dediča po pok. P. D., kar je razvidno iz smrtovnice, oprava zapuščinskega postopka pa ni nujna za obstoj dedičev. Sicer pa toženca že ves čas postopka vlagata pritožbe zoper vsak sklep, ki ga izda sodišče in se s tem izogibata plačilu ter zavlačujeta postopek.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetnem postopku je tožnica vložila tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zoper P. D., ki ga je v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal odvetnik I. Š.. Toženec P. D. je med postopkom dne 22.6.2010 umrl. Tožnica je v vlogi 23.9.2010 (list. št. 23) navedla, da je toženec 22.6.2010 umrl in spremenila tožbeni zahtevek tako, da je kot toženca (za plačilo odškodnine) navedla, namesto pok. P. D., njegovega sina A. D. Na naroku 16.11.2010 je odvetnik takrat že pokojnega toženca P. D. pojasnil, da sta zakonita dediča po pok. P. D., A. D. in njegova žena L. R. D.. V (ponovni) spremembi tožbe 5.5.2011 (list. št. 54 spisa) je tožnica kot toženca navajala le A. D. in je tožbeni zahtevek naperila le zoper njega. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek nadaljuje z dedičema po pok. P. D., A. D ter L. R. D. Pojasnilo je, da je v uvodu sklepa kot toženo stranko navedlo tudi L. R. D., ker je le-ta vstopila v procesni položaj pok. toženca P. D. z njegovo smrtjo, pri čemer se je sklicevalo na 132. člen ZD.

6. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le dekleratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje(1). Če ima stranka pooblaščenca, do prekinitve postopka ne pride, saj ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo(2). V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa (sodišče druge stopnje sodi po stanju na dan izdaje izpodbijanega sklepa) dediča pooblastila odvetniku pok. P. D. še nista preklicala. Nova odvetnica ju zastopa šele v pritožbenem postopku.

7. S smrtjo torej postanejo dediči stranke v procesnih razmerjih, vendar pod odložnim pogojem, da se dediščini ne bodo odpovedali. Zakonita zapustnikova dediča se dediščini nista odpovedala, tega tudi v pritožbi ne trdita, čeprav razlogujeta o tem, da jima je bila, ker ni bilo zapuščinske obravnave, odvzeta možnost, da bi se dediščini odpovedala.

8. Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, kot sta očitno zmotno prepričana pritožnika, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo. V smrtovnici je sodišče prve stopnje imelo zadostno podlago za ugotovitev, da sta v uvodu izpodbijanega sklepa poimenovani osebi zapustnikova zakonita dediča(3). Vprašanje, ali je zapustnik imel premoženje, pa na procesni položaj dedičev ne vpliva in je drugačno pritožbeno razumevanje pravno zmotno. Gre za materialnopravno vprašanje, saj je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD) odvisna od obsega podedovanega premoženja (pritožnika v pritožbi navajata, da zapustnik ob smrti ni imel premoženja).

9. Stališče sodišča prve stopnje, da sta oba dediča pravdni stranki bi bilo pravilno, če ne bi tožnica, kot je razvidno iz uvodnih ugotovitev (5. točka), že sama izbrala za dediča (novega toženca) le A. D. Dokazno breme o tem, kdo so dediči pokojnega je na strani tožnice. Toženec, ki je v postopku sicer ugovarjal „subjektivni spremembi tožbe“, pa vse do predmetne pritožbe ni trdil, da ni dedič. Ker tožnica zahteva plačilo odškodnine, toženca tudi nista nujna sospornika. Vprašanje višine, do katere dedič odgovarja za dolgove zapustnika, pa je, kot je bilo že pojasnjeno, vprašanje materialnega prava in bo moralo o njem odločiti sodišče prve stopnje, ko bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Posledično je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je stranka tudi L. R. D. in je zato sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodilo in glede nje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbo A. D. pa je zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje v zvezi z navedbo pritožnikov, da je sodišče druge stopnje spremembo tožbe s sklepom 14.12.2011 potrdilo, opozarja, da to ne drži, saj je pritožbo zoper sklep, s katerim je bila dovoljena objektivna sprememba tožbe z dne 5.5.2011, zavrglo (I. točka izreka sklepa I Cp 4006/2011 z dne 14.12.2011).

11. V zvezi z razlogovanjem tožnice v odgovoru na pritožbo, da sta oba zakonita dediča stranki v postopku, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnica zastopala drugačno stališče. V odgovoru na ugovor 2.6.2011 (list. št. 78 spisa) je namreč izrecno navajala, da je bil pokojni oče toženca ob smrti brez premoženja, saj je svoje premoženje še v času življenja z darilno pogodbo prenesel na prvega toženca, dejansko pa druga toženka od pokojnika ni prejela ničesar, čeprav je dedinja po pokojnem. Ker premoženja po pokojniku ni bilo, dedovanje ni bilo uvedeno, drugo toženka pa za dolgove ne more odgovarjati. Sicer pa je tožnica sama, kot je bilo obrazloženo, tožbeni zahtevek naperila le zoper prvega toženca,

12. Pravica do povračila stroškov je odvisna od odločbe v glavni stvari, zato bo o pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje ob končni odločbi (šesti odstavek 163. člena ZPP).

(1)Po določbi 132. člena ZD preide zapuščina po sili zakona na dediča v trenutku smrti.

(2)V 100. členu ZPP je določeno, da če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka umre, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo

(3)Zapustnikovi potomci in zakonec spadajo v krog zakonitih dedičev (10. člen ZD).