Jedro

Izjave o umiku tožbe tudi v primeru zatrjevanih napak volje ni mogoče preklicati. Če pa so podani utemeljeni razlogi, pride v poštev obnova postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek v zadevi z opr. št. IV P 1642/2018 (I. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnica. V pravočasni pritožbi poudarja, da tožbe ni umaknila. Izpostavlja distinkcijo med napako volje in neobstojem volje. V prvem primeru je pravni posel izpodbojen, v drugem pa ničen. Podpisala je prazen list papirja in njene volje za umik tožbe sploh ni bilo.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrženje pritožbe, podredno njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek, ker je tožnica 28. 1. 2019 s pisno vlogo tožbo umaknila. Tožničinemu preklicu domnevnega umika tožbe, ki naj ne bi bil rezultat njene volje, ni sledilo. Pojasnilo je, da umika ni mogoče preklicati, saj je neposredno učinkujoče procesno dejanje.

6. Pravnim naziranjem in argumentaciji prvega sodišča v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tožnica je podala pisni umik tožbe ter predložila tudi notarski zapisnik o vsebini izjave v smislu 68. člena Zakona o notariatu. Iz slednjega jasno izhaja, da tožnica s tožbo ne soglaša, je ni odobrila in jo zato umika. Notarski zapisnik je bil tožnici prebran, notar pa ji je na razumljiv način opisal vsebino in pravne posledice zapisanega. Posebej je bila opozorjena na znana in običajna tveganja pri podaji izjave. Tožnica je pred notarjem notarski zapisnik lastnoročno podpisala. Zato so neprepričljiva pritožbena izvajanja o neobstoju tožničine volje ter opozarjanje na distinkcijo med napakami volje in neobstojem volje. Izjave o umiku tožbe tudi v primeru zatrjevanih napak volje ni mogoče preklicati. Če pa so podani utemeljeni razlogi, pride v poštev obnova postopka1. 7. Pritožba ni utemeljena, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena. Toženčev odgovor na pritožbo ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).

1 Primerjaj Galič, A. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217.