Jedro

Pri dodelitvi nujne pravne pomoči je potrebno pogoje za izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči izkazati v roku 8 dni. V nasprotnem primeru se uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 17.10.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči in da je dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 59.400 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila na račun tožene stranke v osmih dneh pod izvršbo. Tožena stranka je navedla, da je bila tožniku z odločbo z dne 31.12.2004 odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev revizije glede izplačila odškodnine v znesku 3.000.000 SIT zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, socialnega oddelka, z dne 27.12.2004, za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je bil določen odvetnik A.P. Z navedeno odločbo je bil tožnik tudi pozvan, da mora takoj ali najpozneje v roku osmih dni po odobritvi brezplačne pravne pomoči toženi stranki predložiti listine v izvirniku ali overjenem prepisu, kot sledi: potrdilo o državljanstvu ali fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista, potrdilo o stalnem oziroma začasnem prebivališču, iz katerega je razvidno, s kom živi v skupnem gospodinjstvu, zadnjo odločbo o dohodnini za družinske člane, zemljiškoknjižni izpisek oziroma drugo za zemljiškoknjižno vknjižbo primerno listino za nepremičnine, katerih lastnik so prosilec in njegovi družinski člani, listino, iz katere bo razvidna višina prihrankov tožnika in njegovih družinskih članov in potrdilo Klirinško-depotne družbe o lastništvu vrednostnih papirjev za družinske člane, tudi v primeru, če le-teh nimajo. Tožnik ni tako ravnal in v določenem roku ni predložil zahtevanih listin. Tožena stranka je zato presodila, da tožnik ni izpolnil vseh pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato mu je bila neutemeljeno dodeljena brezplačna pravna pomoč. Dodeljeno brezplačno pravno pomoč mora zato vrniti. Nanaša se na stroške sestave revizije po odvetniku z dne 4.1.2005 in DDV v višini 59.800 SIT, ki so bili postavljenemu odvetniku priznani s sklepom tožene stranke z dne 17.10.2005. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Zavrača tožbene ugovore tožnika, da ni mogel predložiti zahtevanih dokazil. Zavrača tudi ugovore tožnika o nezakonitem ravnanju dodeljenega odvetnika kot nepomembne v tej zadevi. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka. Postopek ni vodila oseba skladno z 11. točko 399. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče bi lahko samo pridobilo potrebne informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Zaradi poškodb ima ovire pri opravljanju življenjsko nujnih opravil. Izpodbijana sodba terja od tožnika opravila, ki so zanj boleča in posegajo v njegovo telesno integriteto. Gre tudi za kršenje njegovih osebnostnih pravic. Dodeljeni odvetnik je ravnal nezakonito. Z izdelavo nezakonite vloge (nedovoljenega pravnega sredstva) je tožnika zavedel. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in ugotovitev, "ali je ravnanje odvetnika zakonito in pošteno".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožniku dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč (1. odstavek 36. člena ZBPP). Prav tako izhaja, da mu je bil dodeljen odvetnik, ki je vložil izredno pravno sredstvo, zaznamoval stroške, ki so mu bili priznani in tudi že izplačani.

Prav tako iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 36. člena ZBPP pozvan, da mora takoj ali najkasneje v osmih dneh po odobritvi brezplačne pravne pomoči dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Tožnik je bil pozvan k predložitvi listin, kot to navaja tožena stranka v svoji odločbi. Ni sporno, da tožnik zahtevanih listin ni predložil. To pa pomeni, da se v konkretnem primeru glede na določbo 4. odstavka 36. člena ZBPP uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Prav na tej podlagi (1., 2. in 3. odstavek 43. člena ZBPP) pa je bila izdana odločba tožene stranke, kot to pravilno navaja v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Že v odločbi, v kateri mu je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč, je bila tožniku naložena obveznost, da mora v roku osmih dni predložiti zahtevane listine. Ob prejemu te odločbe tožnik ni zatrjeval nobenih ovir, zaradi katerih ne bi mogel predložiti zahtevanih dokazil, pa tudi sicer je dokazno breme, ko gre za upravni spor, na strani tožnika. Dokazati bi moral ovire, zaradi katerih zahtevanih listin ni mogel predložiti. Teh ni izkazal. Le zatrjevanje, da tega zaradi svoje bolezni ne more storiti, vendarle ne zadošča. Upoštevanje pravil o dokaznem bremenu ne more biti podlaga za ugovor o posegu v osebnostne pravice. Zato pritožbeni ugovori v tej smeri niso utemeljeni. Glede na določbe ZBPP, ki urejajo nujno brezplačno pravno pomoč in vračanje neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, predmet upravnega spora, tudi ne na pritožbeni inštanci, ne more biti presoja, ali je dodeljeni odvetnik ravnal zakonito ali ne. Tudi ugovor o bistvenih kršitvah določb Zakona o pravdnem postopku v podatkih spisa nima podlage. Ni izkazano, da bi bil postopek v upravnem sporu na prvi stopnji obremenjen s kršitvijo pravil glede strank oziroma z nepravilnostmi o zastopanju.

Ker je bilo na popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, določbe postopka pa niso bile kršene, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.