Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaznamba spora ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v odločitvi o zaznambi spora pri nepremičninah v solasti M. G. spremeni tako, da se predlog za zaznambo spora zavrne.
Odredi se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, pri M. G. solastnih deležih nepremičnin vl. št. 807, 850 in 898, vse k.o. ... in izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Predlagatelj sam nosi pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tožbe J. J. proti toženim strankam Ma. G. in Mi. G. zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine oziroma na sklenitev kupoprodajne pogodbe, vložene dne 16.1.2008 pri Okrožnem sodišču v Kranju, pri 1/2 nepremičnin parc. št. 125/3 in 121, vlož. št. 807 k.o. ..., pri 1/2 nepremičnin parc. št. 123 in 125/2, vlož. št. 850 k.o. ..., ki so v lasti Ma. G. in Mi. G., vsakega do 1/4, pri 12/27 nepremičnine parc. št. 122, vlož. št. 898 k.o. ..., ki je v lasti Ma. G. in Mi. G., vsakega do 6/27, dovolilo vpis zaznambe spora v korist J. J. Proti navedenemu sklepu se pritožuje Ma. G., ki v pritožbi pojasnjuje, da je odločitev prvostopnega sodišča nepravilna, saj se glede na določbo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi zaznamba spora lahko dovoli le za primer tožbe zaradi pridobitve lastninske pravice na originaren način, ne pa v primerih tožb na podlagi pogodb.
Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe, saj meni, da je odločitev sodišča pravilna. Po njegovem mnenju si pritožnik napačno razlaga določbo 79. člena Zakona o zemljiški knjigi. Pritožba služi le zavlačevanju postopka. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj J. J. na podlagi tožbe, vložene zoper Ma. in Mi. G. zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine oziroma na sklenitev kupoprodajne pogodbe predlagal vpis zaznambe spora pri nepremičninah parc. št. 125/3 in 121, vlož. št. 807, parc. št. 123 in 125/2, vlož. št. 850 k.o. ..., ki so v lasti tožencev vsakega do 1/4 ter pri solastninskem deležu nepremičnin do 12/27 parc. št. 122, vlož. št. 898 k.o. ..., ki je v solasti tožencev, vsakega do 6/27. Sodišče prve stopnje je predlogu v celoti ugodilo in dovolilo zaznambo spora pri celotnih zgoraj navedenih nepremičninah, čeprav je bila tožba vložena le proti Ma. in Mi. G., ki glede na navedbe tožbe nista izključna solastnika nepremičnin.
Na podlagi pritožbe Mr. G., ki je bil tudi solastnik nepremičnin, glede katerih je bila predlagana zaznamba spora, pa zoper njega ni bila vložena tožba, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo v celoti, saj iz podatkov v spisu ni moglo ugotoviti, kolikšen je pritožnikov solastninski delež na spornih nepremičninah. V ponovnem postopku je sodišče prve stopnje odpravilo navedeno napako in dovolilo zaznambo spora v korist predlagatelja v obsegu kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.
Pritožbeno sodišče je že v svojem razveljavitvenem sklepu z dne 6.8.2008 opozorilo, da mora sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku presoditi, ali je predlog za zaznambo spora utemeljen po materialni določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Iz navedb tožbe, ki jo je predložil predlagatelj, izhaja, da od tožencev zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vpisa lastninske pravice na nepremičninah v njegovo korist. Po določbi 79. člena ZZK-1 zaznamba spora o pridobitvi pravice zaznamuje začetek postopka, v katerem tožnik ali predlagatelj zahteva, da sodišča ugotovi obstoj njegove lastninske oziroma druge pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. po pravilih o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem, z gradnjo na tujem svetu ali po pravilih o skupnem premoženju zakoncev). Iz predlogu za zaznambo spora priložene tožbe izhaja, da predlagatelj v pravdnem postopku ne uveljavlja zahtevka na ugotovitev, da je pridobil lastninsko pravico na solastninskih deležih nepremičnin, pri katerih predlaga zaznambo spora, na originaren način, pač pa zatrjuje, da pravni naslov za pridobitev lastninske pravice predstavlja dne 28.7.2003 sklenjeni pravni posel. V takšnem primeru pa zaznamba spora ni dopustna, saj ob upoštevanju določbe 79. člena ZZK-1 predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, pač pa le procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi (primerjaj 5. točko 22. člena in 1. odstavek 67. člena ZZK-1). Nasprotne trditve predlagateljevega odgovora na pritožbo so neutemeljene, saj nimajo podlage v citiranem zakonskem določilu.
Iz navedenih razlogov je odločitev prvostopnega sodišča materialno pravno zmotna. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi Ma. G. ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za zaznambo spora pri njegovih solastninskih deležih nepremičnin zavrnilo. Hkrati je odredilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Odločitev glede dovolitve zaznambe spora pri solastninskih deležih nepremičnin, ki so v solasti Mi. G. je postala pravnomočna, saj se Mi. G. proti sklepu ni pritožil, nasprotna udeleženca pa nista enotna nujna sospornika v smislu določbe 196. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se glede na določbo 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Zato s strani Ma. G. vložena pritožba proti sklepu zemljiškoknjižnega sodnika nima nobenih posledic na odločitev glede nasprotnega udeleženca Mi. G..
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 35. člena ZNP v zvezi s členom 120 ZZK-1 vsak udeleženec v nepravdnem postopku trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ob upoštevanju navedenega zakonskega določila predlagatelj sam trpi stroške, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo.