- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 1989/2024-15
ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.1989.2024.15 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Jedro
Tožnik novih razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito v postopku pred toženko ni navedel.
Tožnik novih razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito v postopku pred toženko ni navedel.
Zgolj pripadnost določeni manjšini, brez konkretnih okoliščin preganjanja, sama po sebi še ne more pomeniti razloga za podelitev statusa mednarodne zaščite.
Zgolj pripadnost določeni manjšini, brez konkretnih okoliščin preganjanja, sama po sebi še ne more pomeniti razloga za podelitev statusa mednarodne zaščite.
Izrek
Izrek
Tožba se zavrne.
Tožba se zavrne.
Obrazložitev
Obrazložitev
Izpodbijani sklep
Izpodbijani sklep
1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik v Republiki Sloveniji že 16. 3. 2023 vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Pristojni organ je s sklepom 2142-1433/2023/3 (1222-12) z dne 29. 3. 2023 postopek ustavil, saj je tožnik samovoljno zapustil prostore azilnega doma. Sklep je postal pravnomočen 18. 4 2023. Drugo prošnjo za mednarodno zaščito je tožnik vložil 16. 1. 2024, ko je bil vrnjen iz Nemčije. Pristojni organ je njegovo prošnjo zavrnil z odločbo št. 2142-1433/2023/17 (1222-05) z 22. 2. 2024. Odločba je po končanem upravnem sporu postala pravnomočna 27. 5. 2024 in izvršljiva 31. 5. 2024. Tožnik je nato prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil 9. 8. 2024, pristojni organ pa ga je s sklepom z dne 13. 8. 2024 zavrgel. Sklep je postal pravnomočen 3. 9. 2024.
3.Zatem je tožnik 24. 10. 2024 vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite. Svoj zahtevek je utemeljeval z istimi razlogi, kot jih je podal pri prošnji za mednarodno zaščito. Po njegovih navedbah je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil samo zato, ker bi rad ostal in delal v Sloveniji, novih razlogov oz. dokazov pa nima. Ker tožnik ni izpolnil pogojev iz prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, je toženka njegovo vlogo s sklepom zavrgla.
2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik v Republiki Sloveniji že 16. 3. 2023 vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Pristojni organ je s sklepom 2142-1433/2023/3 (1222-12) z dne 29. 3. 2023 postopek ustavil, saj je tožnik samovoljno zapustil prostore azilnega doma. Sklep je postal pravnomočen 18. 4 2023. Drugo prošnjo za mednarodno zaščito je tožnik vložil 16. 1. 2024, ko je bil vrnjen iz Nemčije. Pristojni organ je njegovo prošnjo zavrnil z odločbo št. 2142-1433/2023/17 (1222-05) z 22. 2. 2024. Odločba je po končanem upravnem sporu postala pravnomočna 27. 5. 2024 in izvršljiva 31. 5. 2024. Tožnik je nato prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil 9. 8. 2024, pristojni organ pa ga je s sklepom z dne 13. 8. 2024 zavrgel. Sklep je postal pravnomočen 3. 9. 2024.
Tožba
3.Zatem je tožnik 24. 10. 2024 vložil drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite. Svoj zahtevek je utemeljeval z istimi razlogi, kot jih je podal pri prošnji za mednarodno zaščito. Po njegovih navedbah je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil samo zato, ker bi rad ostal in delal v Sloveniji, novih razlogov oz. dokazov pa nima. Ker tožnik ni izpolnil pogojev iz prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, je toženka njegovo vlogo s sklepom zavrgla.
4.Tožnik zoper sklep vlaga tožbo iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Na podlagi ugotovljenih dejstev je bil izveden napačen dokazni sklep. Sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.
Tožba
5.Resnicoljubno je izpovedal, da je doma trpel, da je veliko stvari pozabil, četudi o domu veliko premišljuje. Je v stiku z biološko materjo, ki mu opisuje razmere, v katerih živi. Te so še hujše kot v preteklosti in ravno slednje navaja kot novo dejstvo pri utemeljitvi svojega drugega zahtevka. Že kot otrok berberske narodnosti je bil prikrajšan tako za osnovno šolanje (sploh opismenost) kot tudi za vse ostale materialne dobrine (bivanje, prehrano, zdravstveno oskrbo ipd). Revščina mu je bila institucionalizirano vsiljena. V otroštvu ni prejemal ljubezni.1 Kot mladoletni osebi mu niso bile zagotovljene osnovne socialne potrebe in njegove osnovne pravice, bil je žrtev fizičnega in psihičnega nasilja. Zato Alžirija zanj ni več varna država. Ker je bil subjekt tolikšnega prikrajšanja v mladosti, ob morebitni vrnitvi ni niti funkcionalno sposoben živeti človeka dostojno življenje.
4.Tožnik zoper sklep vlaga tožbo iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Na podlagi ugotovljenih dejstev je bil izveden napačen dokazni sklep. Sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.
6.Vrhovno sodišče sicer stoji na stališču, da tovrstne trditve nimajo lastnosti dejanj preganjanja, a stanje v Alžiriji je mnogo slabše kot pred leti, ko je zapustil izvorno državo. Razmere se očitno do oseb berberske narodnosti (celo starostnikov) še slabšajo (tudi bivalni in življenjski pogoji njegove družine). To je novo dejstvo, ki ga je želel uveljaviti, saj prej ni vedel, da se razmere slabšajo. Zaradi funkcionalne nepismenosti in splošnemu nerazumevanju svojega pravnega in socialnega položaja v izvorni državi (in tudi v pravnih postopkih tako v Republiki Sloveniji kot državah EU) ne dojema kot enega bistvenih dejstev, da je pripadnik zatirane manjšine.
5.Resnicoljubno je izpovedal, da je doma trpel, da je veliko stvari pozabil, četudi o domu veliko premišljuje. Je v stiku z biološko materjo, ki mu opisuje razmere, v katerih živi. Te so še hujše kot v preteklosti in ravno slednje navaja kot novo dejstvo pri utemeljitvi svojega drugega zahtevka. Že kot otrok berberske narodnosti je bil prikrajšan tako za osnovno šolanje (sploh opismenost) kot tudi za vse ostale materialne dobrine (bivanje, prehrano, zdravstveno oskrbo ipd). Revščina mu je bila institucionalizirano vsiljena. V otroštvu ni prejemal ljubezni.1 Kot mladoletni osebi mu niso bile zagotovljene osnovne socialne potrebe in njegove osnovne pravice, bil je žrtev fizičnega in psihičnega nasilja. Zato Al7eirija zanj ni ve0d varna država. Ker je bil subjekt tolik61nega prikraj1anja v mladosti, ob morebitni vrnitvi ni niti funkcionalno sposoben 7eiveti 0dloveka dostojno 7eivljenje.
Odgovor na tožbo
6.Vrhovno sodi1de sicer stoji na stali1du, da tovrstne trditve nimajo lastnosti dejanj preganjanja, a stanje v Al7eiriji je mnogo slab1e kot pred leti, ko je zapustil izvorno dreavo. Razmere se oditno do oseb berberske narodnosti (celo starostnikov) 61e slab1ajo (tudi bivalni in 7eivljenjski pogoji njegove drueine). To je novo dejstvo, ki ga je 7eelel uveljaviti, saj prej ni vedel, da se razmere slab1ajo. Zaradi funkcionalne nepismenosti in splo1nemu nerazumevanju svojega pravnega in socialnega poloeaja v izvorni dreavi (in tudi v pravnih postopkih tako v Republiki Sloveniji kot dreavah EU) ne dojema kot enega bistvenih dejstev, da je pripadnik zatirane man1ine.
7.Toženka sodišču predlaga, da naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v izpodbijanem sklepu.
Odgovor na toebo
Dokazni postopek
7.Toenka sodi1du predlaga, da naj toebo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja pri razlogih, ki jih je navedla ee v izpodbijanem sklepu.
8.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo listine upravnega spisa št. 2142-1433/2023, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa priloge tožnika A 1 in A 2. Zaslišalo je tožnika.
9.Tožba ni utemeljena.
Dokazni postopek
Presoja sodišča
8.V dokaznem postopku je sodi1de pogledalo in prebralo listine upravnega spisa 1t. 2142-1433/2023, ki se nanaea na zadevo, v sodnem spisu pa priloge tonika A 1 in A 2. Zasli1alo je tonika.
10.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Oseba iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1 mora sama predložiti dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1). O prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 45. členom tega zakona (četrti odstavek 65. člena ZMZ-1).
9.Toeba ni utemeljena.
11.Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Opozorilo je, da tudi SEU poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.2
Presoja sodi1da
12.Po presoji sodišča ima izpodbijani sklep pravilne razloge in sodišče utemeljitvi toženke v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Ključna je ugotovitev, da tožnik novih razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito v postopku pred toženko ni navedel. Res je povedal, da veliko premišljuje o Alžiriji, da so bili tam revni, da je v državi finančna katastrofa. A to je, kot izhaja iz zapisnika osebnega razgovora z dne 14. 2. 2024, pred toženko vse že povedal. Toženka mu je v odločbi z dne 22. 2. 2024 tudi pojasnila, da splošno slabo stanje v Alžiriji in trpljenje ne pomenita preganjanja3 , slabe družinske in ekonomske razmere, ob tem, da ni izpostavil nobenega konkretnega dogodka, ki bi mu povzročil odhod iz države, pa tudi ne daje podlage za sklep, da bo ob vrnitvi v izvorno državo soočen z resno škodo v smislu določb ZMZ-14 . Tako odločitev sta kot pravilno potrdili to sodišče (sodba I U 463/2024 z dne 14. 3. 2024) in Vrhovno sodišče (sodba I Up 115/2024 s 27. 5. 2024). Ugotovitev toženke v izpodbijanem sklepu, da tožnik tokrat ni navajal novih dejstev in dokazov, tako drži, ob tem pa je tudi pravilen zaključek toženke, da stara dejstva ne morejo ustrezati zahtevi "novote" iz 64. člena ZMZ-1 (ki niti vsebinsko, kot zgoraj pojasnjeno, ne morejo predstavljati pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko povečevala verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito).
10.Dreavljan tretje dreave ali oseba brez dreavljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomodno zavrnjena pro1nja, lahko vloei ponovno pro1njo le, 0de ob tem predloei nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno pove0dujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne za1dito (prvi odstavek 64. 0lena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odloditve oziroma so lahko obstajali ee v 0dasu prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravidenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. 0lena ZMZ-1). Oseba iz prvega odstavka 64. 0lena ZMZ-1 mora sama predloeiti dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki opravidujejo nov postopek (prvi odstavek 65. 0lena ZMZ-1). O prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odlodi pristojni organ s sklepom. 0e ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega 0lena, zahtevek s sklepom zavree, v nasprotnem primeru pa dovoli vloeitev ponovne pro1nje in ravna v skladu s 45. 0lenom tega zakona (0etrti odstavek 65. 0lena ZMZ-1).
13.Tožnik v tožbi (na novo) trdi, da se razmere do oseb berberske narodnosti, celo starostnikov, slabšajo in da se slabšajo tudi bivalni in življenjski pogoji njegove družine. Brez, da se sodišče izreka o tem, ali so slednje navedbe pravočasne glede na določbo 52. člena Zakona o upravnem sporu5 (v nadaljevanju ZUS-1) ugotavlja, da jih ne more niti preizkusiti. Gre za posplošene navedbe, ki jih tožnik v ničemer ni konkretiziral. Prav tako ni pojasnil, kaj zasleduje z navedbo, da zaradi funkcionalne nepismenosti ne dojema kot enega bistvenih dejstev, da je pripadnik zatirane manjšine. Tožba razlogov o tem, kako bi ta okoliščina vplivala na rezultat konkretnega postopka oz. njegov ponovni zahtevek za uvedbo postopka mednarodne zaščite, nima. Sodišče pojasnjuje, da zgolj pripadnost določeni manjšini, brez konkretnih okoliščin preganjanja, sama po sebi še ne more pomeniti razloga za podelitev statusa mednarodne zaščite. Da bi prišlo do hudega nenadnega poslabšanja položaja Berberov v Alžiriji, pa tožnik tudi ni uspel izkazati s sklicevanjem na poročila oz. članke, ki jih povzema v tožbi. Sodišče namreč ugotavlja, da so prispevki nastali v letih 2017 in 2018, torej opisujejo okoliščine izpred šestih oz. sedmih let. Kot taki ne morejo odražati aktualnega stanja v Alžiriji.
11.Vrhovno sodi1de je ee pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) pro1nje za mednarodno za1cito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vpra1anjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno za1cito (prvi pogoj). 0e obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo pro1njo za mednarodno za1cito, se obravnavanje dopustnosti naknadne pro1nje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno pove0dujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne za1cite. Opozorilo je, da tudi SEU poudarja, da gre za lodena pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje pro1nje.2
14.Iz zapisnika o osebnem razgovoru tožnika pred toženko z dne 24. 10. 2024 izhaja, da je bil ob prisotnosti tolmača podrobno in izrecno ustno poučen, da je na njem breme, da za uspešno uveljavljanje zahtevka navede dejstva in dokaze, ki so novi glede na predhodne odločitve oz. jih prej iz upravičenih razlogov ni mogel uveljavljati. Tožnik je izjavil, da je to opozorilo oz. pojasnilo razumel in v nadaljevanju povedal, da nima nima novih dejstev in dokazov. Prosi le za novo priložnost, da bi svobodno živel in delal. S tem pogojev po 64. členu ZMZ-1 ni izpolnil. Niti ob zaslišanju na sodišču takih (novih) razlogov ni navedel. Povedal je le, da ko je bil v drugih državah, so ga vedno vračali v Slovenijo, ker je odgovorna država zanj. Zato je tu vložil zahtevo, saj da ima pravico do azila. Ima hčerko v Bosni, zaradi katere je odšel v Švico in do katere mu ne pustijo. A kot povedano, opisane družinske razmere, čeprav so lahko iz tožnikovega osebnega vidika težke in bi jih sodišče v smislu 52. člena ZUS-1 štelo za pravočasne, ne spadajo v kategorijo novot (to je okoliščin iz 26. do 28. člena ZMZ-1), ki bi mu znatno povečevale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite.
12.Po presoji sodi1da ima izpodbijani sklep pravilne razloge in sodi1de utemeljitvi toenke v celoti sledi (drugi odstavek 71. 0lena ZUS-1). Kljudna je ugotovitev, da tonik novih razlogov za pro1njo za mednarodno za1cito v postopku pred toenko ni navedel. Res je povedal, da veliko premi1ljuje o Al7eiriji, da so bili tam revni, da je v dreavi finandna katastrofa. A to je, kot izhaja iz zapisnika osebnega razgovora z dne 14. 2. 2024, pred toenko vse ee povedal. Toenka mu je v odlodbi z dne 22. 2. 2024 tudi pojasnila, da splo1no slabo stanje v Al7eiriji in trpljenje ne pomenita preganjanja3, slabe drueinske in ekonomske razmere, ob tem, da ni izpostavil nobenega konkretnega dogodka, ki bi mu povzročil odhod iz dreave, pa tudi ne daje podlage za sklep, da bo ob vrnitvi v izvorno dreavo soočen z resno 61kodo v smislu dolodb ZMZ-14. Tako odloditev sta kot pravilno potrdili to sodi1de (sodba I U 463/2024 z dne 14. 3. 2024) in Vrhovno sodi1de (sodba I Up 115/2024 s 27. 5. 2024). Ugotovitev toenke v izpodbijanem sklepu, da tonik tokrat ni navajal novih dejstev in dokazov, tako drei, ob tem pa je tudi pravilen zakljudek toenke, da stara dejstva ne morejo ustrezati zahtevi "novote" iz 64. 0lena ZMZ-1 (ki niti vsebinsko, kot zgoraj pojasnjeno, ne morejo predstavljati pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko pove0devala verjetnost, da tonik izpolnjuje pogoje za mednarodno za1cito).
15.Odločitev v izpodbijanem sklepu je tako pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
13.Tonik v toebi (na novo) trdi, da se razmere do oseb berberske narodnosti, celo starostnikov, slab1ajo in da se slab1ajo tudi bivalni in 7eivljenjski pogoji njegove drueine. Brez, da se sodi1de izreka o tem, ali so slednje navedbe pravodasne glede na dolodbo 52. 0lena Zakona o upravnem sporu5 (v nadaljevanju ZUS-1) ugotavlja, da jih ne more niti preizkusiti. Gre za posplo1ene navedbe, ki jih tonik v nidemer ni konkretiziral. Prav tako ni pojasnil, kaj zasleduje z navedbo, da zaradi funkcionalne nepismenosti ne dojema kot enega bistvenih dejstev, da je pripadnik zatirane man1ine. Toeba razlogov o tem, kako bi ta okoli1dina vplivala na rezultat konkretnega postopka oz. njegov ponovni zahtevek za uvedbo postopka mednarodne za1cite, nima. Sodi1de pojasnjuje, da zgolj pripadnost dolodeni man1ini, brez konkretnih okoli1din preganjanja, sama po sebi 1e ne more pomeniti razloga za podelitev statusa mednarodne za1cite. Da bi pri1lo do hudega nenadnega poslab1anja poloeaja Berberov v Al7eiriji, pa tonik tudi ni uspel izkazati s sklicevanjem na porodila oz. 0dlanke, ki jih povzema v toebi. Sodi1de namree ugotavlja, da so prispevki nastali v letih 2017 in 2018, torej opisujejo okoli1nine izpred 61estih oz. sedmih let. Kot taki ne morejo odraeati aktualnega stanja v Al7eiriji.
-------------------------------
14.Iz zapisnika o osebnem razgovoru tonika pred toenko z dne 24. 10. 2024 izhaja, da je bil ob prisotnosti tolmada podrobno in izrecno ustno pouden, da je na njem breme, da za uspe1no uveljavljanje zahtevka navede dejstva in dokaze, ki so novi glede na predhodne odloditve oz. jih prej iz upravidenih razlogov ni mogel uveljavljati. Tonik je izjavil, da je to opozorilo oz. pojasnilo razumel in v nadaljevanju povedal, da nima nima novih dejstev in dokazov. Prosi le za novo priloenost, da bi svobodno 7eivel in delal. S tem pogojev po 64. 0lenu ZMZ-1 ni izpolnil. Niti ob zasli1anju na sodi1du takih (novih) razlogov ni navedel. Povedal je le, da ko je bil v drugih dreavah, so ga vedno vradali v Slovenijo, ker je odgovorna dreava zanj. Zato je tu vloeil zahtevo, saj da ima pravico do azila. Ima h0derko v Bosni, zaradi katere je od1el v 60vico in do katere mu ne pustijo. A kot povedano, opisane drueinske razmere, 0deprav so lahko iz tonikovega osebnega vidika teeke in bi jih sodi1de v smislu 52. 0lena ZUS-1 1telo za pravodasne, ne spadajo v kategorijo novot (to je okoli1din iz 26. do 28. 0lena ZMZ-1), ki bi mu znatno pove0devale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne za1cite.
1Iz osebnega razgovora (14. 2. 2024) izhaja, da je Alžirijo zapustil, da bi lahko delal. Prizadelo ga je, da ga je oče zapustil ter da ni skrbel za invalidno mater in otroke. Poročil se je z drugo, mačeha, ki je živela z njimi, je bila glavna v hiši. Kljub delu ni dobil plačila, saj ni bil v rednem pogodbenem razmerju. Izkoriščali so ga. Pomoči pri kakšni organizaciji, psihologu ali zdravniku ni poiskal, saj takšnih organizacij v Alžiriji ni. Zdravniki so, a jih je treba plačati. Odseliti se ni mogel, saj niso imeli denarja, da bi lahko odšli. Zanj je skrbela njegova sestra in ne mačeha, ki je živela pri njih. Od začetka je bila prijazna, nato pa je postala glavna. Njegova mati je pri njej reva.
2Sodba Vrhovnega sodišča I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodišče se je sklicevalo na Sodbo v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, točke 31 do 38 in sodbo v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, točki 33. in 34., primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča I Up 208/2022 z dne 22. 2. 2023 in druge.
15.Odloditev v izpodbijanem sklepu je tako pravilna in zakonita, zato je sodi1de toebo na podlagi prvega odstavka 63. 0lena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
3Prosilcu se prizna mednarodna zaščita v obliki statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, če zatrjuje in izkaže, da v njegovem primeru obstojijo zakonsko določeni pogoji za to priznanje (26. - 28. člen ZMZ-1). Za priznanje statusa begunca mora prosilec izkazati, da v njegovem primeru obstoji eden izmed zakonsko določenih razlogov preganjanja iz 27. člena ZMZ-1, to so pripadnost določeni rasi ali etnični skupini, pripadnost določeni veroizpovedi, narodna pripadnost, pripadnost posebni družbeni skupini, politično prepričanje, in da imajo zatrjevana dejanja preganjanja hkrati lastnosti, kot jih določa 26. člen ZMZ-1, to je biti morajo dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, zlasti pravic, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti ali predstavljati zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.
-------------------------------
4Resno škodo, ki je pogoj za priznanje statusa subsidiarne zaščite, po določbi 28. člen ZMZ-1 pomenijo smrtna kazen ali usmrtitev; mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi ter resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
1.Iz osebnega razgovora (14. 2. 2024) izhaja, da je Al7eirijo zapustil, da bi lahko delal. Prizadelo ga je, da ga je o0de zapustil ter da ni skrbel za invalidno mater in otroke. Porodil se je z drugo, ma0deha, ki je 7ivela z njimi, je bila glavna v hi1i. Kljub delu ni dobil pla0dila, saj ni bil v rednem pogodbenem razmerju. Izkori1dali so ga. Pomodi pri kak1ni organizaciji, psihologu ali zdravniku ni poiskal, saj tak1nih organizacij v Al7eiriji ni. Zdravniki so, a jih je treba pla0dati. Odseliti se ni mogel, saj niso imeli denarja, da bi lahko od1li. Zanj je skrbela njegova sestra in ne ma0deha, ki je 7ivela pri njih. Od zaetka je bila prijazna, nato pa je postala glavna. Njegova mati je pri njej reva.
5V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
2.Sodba Vrhovnega sodi1da I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodi1de se je sklicevalo na Sodbo v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, todke 31 do 38 in sodbo v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, todki 33. in 34., primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodi1da I Up 208/2022 z dne 22. 2. 2023 in druge.
Zveza:
3.Prosilcu se prizna mednarodna za1cita v obliki statusa begunca ali statusa subsidiarne za1cite, 0de zatrjuje in izka7ee, da v njegovem primeru obstojijo zakonsko dolodeni pogoji za to priznanje (26. - 28. 0len ZMZ-1). Za priznanje statusa begunca mora prosilec izkazati, da v njegovem primeru obstoji eden izmed zakonsko dolodenih razlogov preganjanja iz 27. 0lena ZMZ-1, to so pripadnost dolodeni rasi ali etnidni skupini, pripadnost dolodeni veroizpovedi, narodna pripadnost, pripadnost posebni druebni skupini, politidno prepridanje, in da imajo zatrjevana dejanja preganjanja hkrati lastnosti, kot jih doloda 26. 0len ZMZ-1, to je biti morajo dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoda, da predstavljajo hudo kr1itev 0dlovekovih temeljnih pravic, zlasti pravic, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. 0lena Evropske konvencije o varstvu 0dlovekovih pravic in temeljnih svobo1din ni moeno omejiti ali predstavljati zbir (akumulacijo) razlidnih ukrepov, vkljudno s kr1itvami 0dlovekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajode, da predstavljajo hudo kr1itev 0dlovekovih pravic.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
4.Resno 61kodo, ki je pogoj za priznanje statusa subsidiarne za1cite, po dolodbi 28. 0len ZMZ-1 pomenijo smrtna kazen ali usmrtitev; mudenje ali ne0dlovesko ali ponieeljalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni dreavi ter resno in individualno groenjo za 7ivljenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroeenega spopada.
Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 65, 65/4
5.V toebi lahko tonik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazloeiti, zakaj jih ni navedel ee v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upo1tevajo kot tobeni razlogi le, 0de so obstajali v 0dasu odloditve na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in 0de jih stranka upravideno ni mogla predloeiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Pridruženi dokumenti:*
Zveza:
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.