Jedro

Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 41022-365/2016/12 z dne 17. 2. 2019, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek, zahtevek za povrnitev škode v višini 20.008,00 se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je zavrnil vlogo tožnika št. 374 na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2017 in 2018 (v nadaljevanju Javni razpis), za prijavljeno lokacijo Okrepčevalnica A. Ugotovil je še, da v postopku niso nastali stroški. Pojasnil je, da vloga tožnika ni bila popolna, zato je bil pozvan na dopolnitev. Ker vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, je bila s sklepom ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 41022-365/2016/4 z dne 9. 11. 2016, zavržena. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) je s sklepom, št. 41022-365/2016/6 z dne 27. 1. 2017, zavrnilo predlagateljevo pritožbo. Pojasnjuje, da je predlagatelj zoper sklep ministrice vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je s sodbo IV U 38/2017-11 z dne 15. 11 2018 tožbi ugodilo, odpravilo sklep ministrice in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Sodišče v navedeni sodbi ugotavlja, da vloga ni dopolnjena v primeru, če tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna v smislu pete alineje 6a. točke Javnega razpisa. Po presoji sodišča listine upravnega spisa izkazujejo, da je predlagatelj svoji prijavi priložil pogodbo o najemu poslovnega prostora in podpisano izjavo, zahtevano v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Nadalje sodišče ugotavlja, da tudi predložitev najemne pogodbe z dne 2. 2. 2015 na podlagi poziva za odpravo pomanjkljivosti, izpolnjuje ta osnovni pogoj. Sodišče zaključuje, da organ z dopolnjeno vlogo ne bi smel ravnati v skladu z določbo drugega odstavka 224. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna1 oziroma 10. točko Javnega razpisa in jo obravnavati kot nepopolno vlogo. Sodišče je naložilo prvostopenjskemu organu, da pri vsebinskem odločanju o vlogi (in njeni dopolnitvi) upošteva določbo pete alineje 6a. točke Javnega razpisa in v kolikor meni, da predložena najemna pogodba, zato ker je sklenjena za določen čas, ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz pete alineje 6a. točke Javnega razpisa, svojo odločitev utemelji v obrazložitvi odločbe.

2. V ponovnem postopku je bila vloga tožnika s sklepom ministrice, št. 41022-356/2016/12 z dne 17. 2. 2019 zavrnjena, saj je strokovna komisija pri pregledu pritožnikove vloge ugotovila, da pritožnik ne izpolnjuje vstopnega pogoja iz pete alineje 6a. točke javnega razpisa, ker je najemna pogodba, ki jo je predložil ponudnik v okviru postopka javnega razpisa, sklenjena do 31. 12. 2015. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika ter poudaril, da glede na to, da v obravnavanem primeru iz predložene najemne pogodbe ne izhaja, da ima tožnik lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, tožnik tudi po presoji pritožbenega organa ni dokazal dejstev navedenih v izjavi, zaradi česar je bila njegova vloga zaradi neizpolnjevanja osnovnih pogojev utemeljeno zavrnjena. Neutemeljene so navedbe pritožnika, da je zadostil pogojem javnega razpisa že s tem, ko je predložil izpolnjeno in podpisano izjavo, saj javni razpis zahteva oboje - izpolnjeno izjavo in najemno pogodbo, ki potrjuje vsebino izjave.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je prišlo v postopku do kršitve pravil postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Opozarja na prvoten postopek pri toženi stranki, ki je zavrgla njegovo vlogo za Javni razpis, njegova pritožba pa je bila zavrnjena. Po odločitvi Upravnega sodišča v zadevi IV U 38/2017 z dne 15. 11. 2018 je bila zadeva vrnjena v nov postopek, vendar pa organ prve stopnje tožene stranke pri izdaji zgoraj navedenega sklepa ni upošteval stališč sodišča in pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, kot ga je to podalo v obrazložitvi sodbe. Opozarja, da osnovni pogoj, določen v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa, nikjer ne določa, da mora lastništvo oziroma najemno (ali podnajemno) razmerje lokala, s katerim se ponudnik prijavlja na razpis, nujno izhajati iz priložene kopije najemne pogodbe oziroma pogodbe o podnajemu. Zahtevo iz pete alineje 6a točke javnega razpisa je tožnik nedvomno izkazal z izjavo na obrazcu 8.4, ki jo je priložil pravočasni prijavi na Javni razpis, v kateri je predlagatelj pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da ima lokal, s katerim se prijavlja na razpis, v najemu ali podnajemu najmanj od vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog, pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. 5. Tožena stranka ne spoštuje odločitve sodišča, ki so zavezujoča, zato tožnik predlaga, da sodišče v zadevi odloča v sporu polne jurisdikcije in odloči o stvari, hkrati pa tožniku prisodi povrnitev škode v obliki izgubljenega dobička v višini 20.008,00 EUR. Jasno je namreč, da tudi v primeru spremembe ali odprave izpodbijanih aktov tožnik študentskih kosil za leto 2017 študentom (tudi teoretično) ne more niti nuditi niti zaračunati. Podredno pa predlaga odpravo odločbe, hkrati pa zahteva povračilo škode.

6. Tožena stranka je posredovala sodišču upravne spise ter v odgovoru na tožbo vztrajala pri obrazložitvi sklepa št. 41022-365/2016/12 z dne 17. 2. 2019 in sklepa št. 41022/365/2016/14 z dne 30. 4. 2019. Poudarila je, da je vse vloge obravnavala enako. Prav tako je sledila pravnemu stališču sodišča v zadevi IV U 38/2017-11, ki je v sodbi navedlo, da naj tožena stranka o vlogi ponovno odloči tako, da pri (vsebinskem) odločanju o vlogi (in njeni dopolnitvi) oziroma opredelitvi vloge kot popolne, upošteva določbo pete alineje 6a. točke Javnega razpisa in v kolikor meni, da predložena najemna pogodba, zato ker je sklenjena za določen čas, ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz pete alineje 6a. točke Javnega razpisa, svojo odločitev utemelji v obrazložitvi odločbe. Tožena stranka je tako v skladu z navodili sodišča zavrnila vlogo tožnika in vsebinsko obrazložila razloge za zavrnitev. Nasprotuje, da se o morebitni višini odškodnine presoja v tem upravnem sporu, ker je predmet tega postopka presoja o vsebinski pravilnosti odločitve tožene stranke o vlogi tožnika. Zgolj pavšalno navajanje tožnika, da mu je zaradi nedodeljene subvencije nastala škoda v višini 20.008 EUR, nikakor ne more biti zadostna podlaga za odločitev o odškodnini ter izpostavlja, da niso izkazani ostali pogoji za odškodnino.

**K točki I izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. Zakonsko podlago za odločanje v tem sporu predstavlja 2. člen Zakona o subvencioniranju študentske prehrane2, ki določa, da strokovno organizacijske naloge pri subvencioniranju študentske prehrane in nadzor nad namensko, gospodarno in učinkovito uporabo sredstev opravlja ministrstvo, pristojno za delo. Za izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo pooblasti Študentsko organizacijo Slovenije (v nadaljevanju: izvajalec). Ponudnike subvencionirane študentske prehrane izbere ministrstvo na javnem razpisu v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna. Pri razpisu sodelujejo v okviru razpisne komisije predstavniki izvajalca. V javnem razpisu se kot prednostni kriterij upošteva kakovost hrane in njena cena. Medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti med ministrstvom in izvajalcem se uredijo s posebno pogodbo. 2. člen Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane3 pa pravi, da ministrstvo, pristojno za delo, opravi izbor ponudnikov po postopku v skladu s predpisi za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Javni razpis za izbiro ponudnikov se objavi za obdobje dveh let. Ponudbe se zbirajo enkrat letno v roku, ki je določen v javnem razpisu. Ponudniki, ki so izbrani, zagotavljajo študentsko pre­hrano do konca obdobja javnega razpisa. Ponudnik, ki je bil izbran na prvem odpiranju javnega razpisa, se na drugo odpiranje istega javnega razpisa ne sme prijaviti z višjo ceno ob enakem obsegu, vsebini in kakovosti ponudbe, kot se je prijavil na prvem odpiranju. Najvišja vrednost obroka se določi z vsakokratnim javnim razpisom. Pri tem najvišja vrednost obroka ne sme biti višja od trikratnika subvencije za obrok študentske prehrane.

9. Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v drugem in tretjem odstavku 220. člena med drugim določa, da morajo v razpisni dokumentaciji biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev. Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna.

10. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja pri kandidiranju vlagateljev na javnih razpisih je v pretežni meri strokovno-tehnična in je zato praviloma za preverjanje, ali so prispele popolne vloge in za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za razvrstitev projektov glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija.4 V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi natančno presoja materialne in procesne vidike upravnega spora. Javni razpis pa je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da konkurirajo (14. člen Ustave RS). Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.5

11. Sodišče najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je v prvotnem postopku organ prve stopnje - ministrstvo dne 9. 11. 2016 izdalo sklep št. 41022-365/2016-4, s katerim je vlogo tožnika kot predlagatelja, na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v letih 2017 in 2018 za prijavljeno lokacijo Okrepčevalnica A. zavrglo. S tem sklepom je prvostopenjski organ tožene stranke ugotovil, da naj vloga tožnika ne bi bila popolna s tem, ko vlogi za javni razpis tudi v dopolnitvi vloge z dne 16. 9. 2016, ni predložil kopije najemne pogodbe oziroma pogodbe o podnajemu, iz katere bi izhajalo, da ima tožnik lokal v najemu oziroma podnajemu najmanj od vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. Drugostopenjski organ je navedeno odločitev potrdil, tožnik pa je uspel s tožbo v zadevi IV U 38/2017, sodišče pa je s sodbo z dne 15. 11. 2018 tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke št. 41022-365/2016-4 z dne 9. 11. 2016 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Organ prve stopnje tožene stranke je nato tudi v ponovljenem postopku vlogo tožnika s sklepom št. 41022-365/2016-12, z dne 17. 2. 2019, zavrnil. S tem sklepom je prvostopenjski organ tožene stranke ugotovil, da ima predlagatelj najemno pogodbo sklenjeno za določen čas enega leta z možnostjo vsakokratnega podaljšanja, kar pomeni, da ni izpolnjen vstopni pogoj, ki izrecno zahteva sklenjeno pogodbo najmanj do 31. 12. 2018. 12. Med strankama pa je sporno, ali je za izpolnitev pete alineje 6a. člena Javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo.

13. Sodišče v ponovljenem postopku uvodoma ugotavlja, da se je tožnik na Javni razpis prijavil pravočasno ter vlogi priložil med drugim tudi v 6.a točki Javnega razpisa zahtevano kopijo najemne pogodbe oziroma pogodbe o podnajemu, sklenjene 7. 10. 2011 ter izjavo na obrazcu 8.4 (ovoj št. ¾), v kateri je pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da ima lokal, na katerega se prijavlja na razpis, v najemu ali podnajemu, najmanj od vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog, pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. 14. Javni razpis v peti alineji 6a. točke določa: "da mora biti lokal, s katerim se ponudnik prijavlja, v njegovi lasti ali pa v najemu (velja tudi za podnajem). Če je ponudnik najemnik oziroma podnajemnik, mora izpolniti izjavo, da ima lokal v najemu oziroma podnajemu najmanj do vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog, pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. Ob izjavi mora priložiti še kopijo najemne oz. podnajemne pogodbe. Če je ponudnik lastnik lokala, mora izpolniti izjavo o lastništvu, v kateri izpolni tudi identifikacijski znak nepremičnine, ime katastrske občine in številko parcele."

15. Sodišče ugotavlja, da je napačna interpretacija tožene stranke, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018. To iz besedila javnega razpisa ne izhaja. Iz pete alineje 6a. točke Javnega razpisa izrecno in jasno izhaja zgolj dejstvo, da mora biti lokal, s katerim se ponudnik prijavlja, v njegovi lasti ali pa v najemu (velja tudi podnajem). Navedeno mora ponudnik izkazati s priloženo izjavo, da ima lokal, s katerim se prijavlja na razpis, v najemu ali podnajemu najmanj od vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog, pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. To dejstvo je tožnik nedvomno izkazal z izjavo na obrazcu 8.4, ki jo je priložil pravočasni prijavi na Javni razpis, v kateri je predlagatelj pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavil, da ima lokal, s katerim se prijavlja na razpis, v najemu ali podnajemu najmanj od vključno 1. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je odpiranje vlog, pa vsaj do vključno 31. 12. 2018. S tem je predlagatelj v celoti izpolnil in zadostil temu pogoju.

16. Tožena stranka je sama v odločbi z dne 17. 2. 2019 pojasnila, da predlagatelj na poziv tožene stranke dne 16. 9. 2016 predložil novo Pogodbo o najemu poslovnega prostora, štev. 0094/15/02 - Tržnica R. z dne 2. 2. 2015. Iz predložene pogodbe izhaja, da se sklepa za določen čas, in sicer od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 (3. člen). Iz naslednjega odstavka istega člena izhaja, da se veljavnost pogodbe podaljša konec vsakega leta še za eno naslednje leto, če nobena od pogodbenih strank najmanj 30 dni pred potekom časa trajanja pogodbe druge stranke pisno ne obvesti o prenehanju njenega trajanja in da se v nobenem primeru ta pogodbeni odnos ne more spremeniti v najemno razmerje za nedoločen čas.

17. Sodišče, čeprav to v zadevi ni bistveno, pritrjuje tožniku, da je navedena določba 3. člena v povezavi določbo 27. člena takrat veljavnega Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih6 (v nadaljevanju ZPSPP) bila sklenjena za nedoločen čas. Prvi odstavek 27. člena ZPSPP določa, da najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ker je drugi odstavek 3. člena navedene pogodbe določal podaljšanje še za eno leto, je glede na dejstvo kogentnosti navedene zakonske določbe jasno, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas. Namen drugega odstavka 27. člena ZPSPP je varstvo najemnika zaradi pasivnosti najemodajalca. Če slednji s svojim aktivnim ravnanjem (vložitvijo zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora) ne poskrbi za varstvo svoje pravice, ni več razloga za prenehanje najemnega razmerja po posebnem režimu, torej brez odpovednega roka. Če pa najemodajalec celo pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba za določen čas, stori ukrepe s ciljem izpraznitve poslovnega prostora, fikcija obnovitve pogodbe za nedoločen čas ne more nastopiti.7

18. Tako po presoji sodišča navedena pogodba, skupaj s podpisano izjavo, zahtevano v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa, izpolnjuje osnovni pogoj, določen v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča napačen materialnopravni zaključek tožene stranke, da iz vloge tožnika ne izhaja, da ima lokal v najemu do 31. 12 2018. 19. Glede na zgoraj navedeno je jasno, da je stališče tožene stranke v izpodbijanih sklepih, da se za izrecno izpolnitev vsebinskega pogoja, ki je naveden v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa, šteje le, če to jasno izhaja iz najemne pogodbe, materialnopravno napačno. To pa posledično pomeni, da je bila vloga predlagatelja (sedaj tožnika) vložena v postopku Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2017 in 2018 popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.

20. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da v zadevi ponovno odloči skladno s stališčem te sodbe. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).8

21. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, vendar za takšno odločanje sodišča niso izpolnjeni pogoji, določeni v 65. členu ZUS-1.9 Pogoje za odločanje v postopku polne jurisdikcije dajeta prvi odstavek 65. člena in prvi odstavek 7. člena ZUS-1, pri čemer morata tako odločanje narekovati narava pravice same oziroma zahteva po učinkovitosti varstva pravic.10 Glede na naravo stvari, ko gre v konkretni zadevi za javni razpis, kjer je potrebna enakopravna obravnava ponudnikov in ponudniki z udeležbo že nimajo a pripori pravice biti izbrani, ter ob dejstvu, da podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije, še posebej glede ocenjevanja, vrednotenja in izbire tožnikove vloge v skladu z drugimi merili javnega razpisa, pogoji za odločanje po 65. členu ZUS-1 niso izpolnjeni.

_O prekoračitvi roka_

22. Glede tožnikovega ugovora o prekoračitvi 30 dnevnega roka za izdajo izpodbijanega sklepa v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča IV U 38/2017, pa sodišče na tem mestu zgolj pripominja, da je navedeni 30 dnevni rok po svoji naravi instrukcijski, saj gre za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Očitana prekoračitev roka sama po sebi zato ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Če organ namreč ne odloči v predpisanem roku, ima stranka vseeno možnost, da odločitev izposluje z za to predvidenim pravnim sredstvom, to je s posebno zahtevo za izdajo akta in s tožbo (drugi odstavek 65. člena ZUS 1), pri čemer tožnik v konkretnem primeru niti ne zatrjuje, da bi to pravno sredstvo uporabil. _Glede zahtevka za povrnitev škode_

23. Tožnik je pojasnil, da mu je z ravnanjem tožene stranke in zgoraj navedeno kršitvijo predpisov nastala škoda v višini najmanj 20.008,00 EUR. Navedena škoda je enaka številu študentskih kosil, ki jih je tožnik prodal v letu 2016. 24. Po določbi drugega odstavka 7. člena ZUS-1 sme tožnik v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari ali da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUS-1 sodišče odloči o tožnikovem zahtevku, da se mu vrnejo odvzete stvari ali povrne škoda le s sodbo, s katero odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika po 65. členu ZUS-1, to je tedaj, ko obravnava tožbo po vsebini in ji ugodi tako, da izpodbijani upravni akt odpravi in s sodbo odloči o sami stvari (prvi odstavek 65. člena ZUS-1). Do tega položaja v obravnavani zadevi zaradi odprave upravnega akta ni prišlo. Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo. Sodišče je zato moralo v tem delu tožbo zavreči. **K II. točki izreka:**

25. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Uradni list RS, št. 50/07, 61/08. 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16. 2 Uradni list RS, št. 86/14 – uradno prečiščeno besedilo. 3 Uradni list RS, št. 72/14. 4 Tako iz sodne prakse Upravnega sodišča I U 1170/2012 z dne 23. 4. 2013 in I U 638/2010-21 z dne 21. 2. 2012. 5 Tako iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017. 6 Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, RS 10/91, 17/91-I - ZUDE, 13/93 - ZP-G, 66/93 - ZP-H, 32/00, 102/02 - odl. US, 87/11 - ZMVN-A, 203/20 - ZIUPOPDVE, 90/21 – SZ-1E. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je prenehal veljati z dnem uveljavitve Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega Zakona (SZ-1E, Uradni list RS 90/21), uporablja pa se za pogodbe, sklenjene na njegovi podlagi pred uveljavitvijo SZ-1E. 7 I Cpg 577/2015 z dne 17. 6. 2015. 8 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6. 9 Prvi odstavek 65. člena ZUS-1 med drugim določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. 10 T. Steinman v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 370 – 371.