Jedro

Neupoštevanje zamudne pripravljalne vloge je dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo opozorjena na posledice zamude, saj je sankcija zelo stroga in jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo. Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka torej ne smejo trpeti škodljivih posledic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 219,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 25. 5. 2021 za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno napolnilo pravnega standarda opravičljivih razlogov in ni upoštevalo ravnovesja med načelom koncentracije postopka in ekonomičnosti postopka ter pravico stranke do izjave. Stranka se ne more zgolj ne strinjati z izvedenskim mnenjem, ampak mora podati argumentirane razloge, zakaj se v izpodbijanem izvedenskem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti. Iz tega razloga bi moralo sodišče prve stopnje kot opravičljiv razlog za podaljšanje roka za pripombe na izvedensko mnenje upoštevati angažiranje tožeče stranke za ekspertno pomoč. Izvedenka je v izvedenskem mnenju navajala tudi dodatno medicinsko dokumentacijo, zato je v tem delu nemogoče presojati izvedensko mnenje in je zato tudi utemeljena zahteva tožeče stranke, da izvedenka v spis predloži dodatno pridobljene izvide. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeči stranki z dopisom z dne 7. 5. 2021 postavilo zgolj instrukcijski rok in ne prekluzivnega, saj v pozivu ni navedlo, da prepozno vloženih vlog ne bo upoštevalo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je skladno s sodno prakso potrebno argumentirano in konkretizirano podati pripombe na izvedensko mnenje ter golo nestrinjanje ni zadosten in upoštevan razlog. Tožeča stranka je v predlogu pojasnila, da predlaga podaljšanje roka za podajo pripomb zaradi pridobitve strokovnega mnenja še drugega strokovnjaka. Ker tožeča stranka sama ni razpolagala z dovolj strokovnim znanjem iz medicinskega področja, izvedensko mnenje pa je bilo za stranke novo v postopku, je standard konkretizacije navedb glede katerih ugotovitev sodnega izvedenca v izvedenskem mnenju potrebuje stranka pomoč pri pripravi pripomb nižji. V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla kot razlog za podaljšanje roka odsotnost strokovnjaka, ki mu je tožeča stranka dala v pregled izvedensko mnenje. Tožeča stranka je očitno potrebovala pomoč glede vseh ugotovitev izvedenke.

5. Glede na presoje tožeče stranke, da za podajo tehtnih pripomb na izvedensko mnenje potrebuje pomoč strokovnjaka, ki je bil ravno takrat začasno odsoten v tujini, se ob podanem relativno kratkem roku 15 dni za podajo pripomb, predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za dodatnih 8 dni, izkaže kot povsem razumen in utemeljen. Takšno podaljšanje roka za dodatnih 8 dni, bi bilo po presoji pritožbena sodišča še vedno povsem skladno z načelom hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka ter načelom koncentracije. Z dodatnim rokom bi tožeča stranka lahko uresničila svojo pravico do izjave, toženi stranki pa s tem ne bi bila kršena ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva.

6. Tožeča stranka nadalje utemeljeno graja, da v dopisu sodišča prve stopnje z dne 7. 5. 2021 ni bila opozorjena na posledice zamude roka, zato gre zgolj za instrukcijski rok. V prvem odstavku 286.a člena ZPP je (med drugim) določeno, da lahko sodišče pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom strankam naloži, naj se v določenem roku izjavijo o izvedenskem mnenju. V petem odstavku istega člena je določeno, da se vloge in listine posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. V šestem odstavku istega člena je določeno, da mora sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozoriti na posledice zamude. Neupoštevanje zamudne pripravljalne vloge je torej dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo opozorjena na posledice zamude, saj je sankcija zelo stroga in jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo. Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka torej ne smejo trpeti škodljivih posledic.

7. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 7. 5. 2021 (spis na list. št. 157) pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje, vendar pa je ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožeča stranka v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bila opozorjena na posledice zamude 15 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato z navedbami, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, tožeča stranka ni prekludirana in jih bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ne dovoli dodatnega roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

8. Ker se pritožbeni očitki izkažejo kot utemeljeni, je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati morebitne dane pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje, saj s podajo takšnih navedb v konkretnem primeru ni prekludirana. Drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9. Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti priglašene pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Kot strošek vložitve pritožbe je tožena stranka priglasila strošek za sestavo pritožbe v višini 250 točk povečano za sosporništvo za 200 točk, obrazloženo poročilo stranki 50 točk in materialne izdatke v višini 2%, povečano za 22% DDV ter sodno takso v višini 33,00 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo strošek za sestavo pritožbe v višini 150,00 EUR (250 točk po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife (OT)2) in materialne izdatke v višini 3,00 EUR (5 točk) in znesek 153,00 EUR zaradi zastopanja osmih strank povišalo za 70 % (tretji odstavek 7. člena OT), kar znese 260,10 EUR, vse skupaj povečano za 22% DDV in strošek plačila sodne takse 33,00 EUR, skupaj 350,32 EUR pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče pa tožeči stranki ni priznalo stroška za obvestilo stranki v višini 50 točk,, saj ne gre za samostojno odvetniško tarifo in je strošek že upoštevan pri sestavi pritožbe.

1 Ur. l. št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami. 2 Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18.