Jedro

Odvetnica je opravljala dolžnosti v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči. Iz prilog, ki jih je predložila, izhaja, da je ne glede na njihovo pretiranost pri modifikaciji tožbenih zahtevkov sledila navodilom tožnika, kar je v besedilu vlog izrecno navedeno in poudarjeno. To, da je odvetnica v redu zastopala tožnika, izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, kjer je razvidno, da ga je pogostokrat vabila na sestanke v svojo pisarno in sledila njegovim željam.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za razrešitev odvetnice A.A. (v nadaljevanju stranka z interesom) za izvajanje brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 12/2007 z dne 10. 7. 2007 v pravdni zadevi, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 2697/2007-III. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 12/2007 z dne 10. 7. 2007 odobrila tožniku izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II R 64/2007 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Postopek se sedaj vodi pod opr. št. P 2697/2007-III zaradi plačila odškodnine. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila na podlagi 1. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju v nadaljevanju ZBPP), upoštevajoč željo tožnika, določena stranka z interesom. Dne 14. 9. 2010 je tožena stranka prejela predlog tožnika za razrešitev stranke z interesom. Tožnik navaja, da ga stranka z interesom ni zastopala korektno. Brez posvetovanja in soglasja naj bi spreminjala tožbene zahtevke, zaradi napak pa naj bi sodišče zavračalo ali negativno reševalo tožbene zahtevke. Spreminjala naj bi tudi opravilne številke. Stranka z interesom je v zvezi z navedbami tožnika podala svoje pojasnilo, in sicer je navedla, da je tožnika zastopala korektno, vestno ter strokovno ter po njegovih navodilih. Zahtevki za sodišče niso bili primerno postavljeni in jih je bilo potrebno preoblikovati v skladu z zahtevo stranke in potrebami postopka. Zahtevki so bili povišani na izrecno zahtevo tožnika kljub opozorilom, da so pretirani. Opravilne številke niso bile zamenjane. Stranka z interesom je k pojasnilu priložila več modifikacij tožbe. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 9. odstavka 30. člena ZBPP, po katerem sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Na mesto razrešenega odvetnika postavi drugega. Po vpogledu v prošnjo tožnika za razrešitev in po pojasnilu stranke z interesom in po vpogledu v priloge tožena stranka ocenjuje, da ni mogoče zaključiti, da stranka z interesom ni v redu opravljala svoje dolžnosti v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči. Tožnik svojih navedb v prošnji za razrešitev ni z ničemer konkretiziral in ni predložil nobenih dokazil zanje. Iz prilog, ki jih je predložila stranka z interesom, pa izhaja, da je ne glede na njihovo pretiranost pri modifikaciji tožbenih zahtevkov sledila navodilom tožnika, kar je v besedilu vlog izrecno navedeno in poudarjeno. Iz navedenih razlogov je tožena stranka prošnjo tožnika za razrešitev odvetnice zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Ker ni prava uka stranka, prosi upravno sodišče, naj mu dodeli brezplačno pravno pomoči, da bi se ta upravni spor pravilno popravil. S stranko z interesom sta prenehala sodelovati zaradi njenega negativnega reševanja njegovih zadev in je od nje prevzel vso dokumentacijo dne 20. 1. 2009. Zoper njeno ravnanje bo podal zahtevo za kazenski pregon, prav tako pa tudi zoper odvetnika B.B., ki njeno ravnanje ščiti. Ker je prejemnik socialne pomoči, prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, tožnik navaja, da nobena odločitev upravnega sodišča oziroma sklep ali sodba ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši ustavo in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine. Navaja še, da mu je bilo s strani vrhovnega tožilca pojasnjeno, katera pravna sredstva se koristijo zoper sodbe upravnega sodišča in da mu tega ni pojasnilo niti upravno niti okrožno niti ustavno sodišče. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih, ki narekujejo izdajo odločbe. Prereka vse tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom se pridružuje stališču tožene stranke in še navaja, da je tožba nepopolna in nerazumljiva in da ni podanih razlogov za izpodbijanje odločbe. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže, podrejeno pa, naj jo zavrne, ter da naj tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 9. odstavku 30. člena določa, da sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločitvi o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Na mesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za razrešitev odvetnice, kot jih določa 9. odstavek 30. člena ZBPP, torej je pravilno ocenila, da je odvetnica svoje dolžnosti opravljala v redu. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni mogoče zaključiti, da stranka z interesom ni v redu opravljala svoje dolžnosti v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči, saj iz prilog, ki jih je predložila, izhaja, da je ne glede na njihovo pretiranost pri modifikaciji tožbenih zahtevkov sledila navodilom tožnika, kar je v besedilu vlog izrecno navedeno in poudarjeno. To, da je odvetnica v redu zastopala tožnika, po ugotovitvah sodišča izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, kjer je razvidno, da ga je pogostokrat vabila na sestanke v svojo pisarno in sledila njegovim željam.

Tožnikova prošnja o tem, da naj se mu dodeli brezplačna pravna pomoč v tem upravnem sporu, je stvar posebna postopka in je sodišče o tej prošnji že odločilo z odločbo št. Bpp 206/2010-2 z dne 3. 1. 2011, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pomoči zavrnjena. Glede tožnikovih navedb, da je s stranko z interesom prenehal sodelovati in je od nje prevzel vso dokumentacijo dne 20. 1. 2009, pa sodišče ugotavlja, da ta navedba ne more vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke. Pri tej zadevi je namreč bistvenega pomena samo to, ali je obstajal razlog za razrešitev odvetnice iz 9. odstavka 30. člena ZBPP, torej je bistvena le ocena, ali je odvetnica svoje dolžnosti opravljala v redu. Glede na to, da je tako po oceni tožene stranke kot tudi po oceni sodišča odvetnica svoje dolžnosti opravljala v redu, je odločitev tožene stranke, da je ni zamenjala, pravilna, če pa je tožnik z njo nehal sodelovati, to ne more vplivati na pravilnost odločbe. Sodišče se ni opredeljevalo do tožnikovih navedbo tem, da odločitve upravnega sodišča niso pravilne, ker naj ne bi temeljile na zakoniti pravni podlagi in naj bi kršile ustavo in Evropsko konvencijo za človekove pravice in svoboščine, saj so te navedbe nekonkretizirane.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08 in nadaljnji) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, torej je plačila taks oproščen že na podlagi samega zakona.

K točki 2 izreka: Sodišče stranki z interesom ni priznalo stroškov postopka, saj skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.