Jedro

Tožnik je v tretji pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2024 oblikoval tožbeni zahtevek tako, da ga je razdelal po posameznih dejavnostih, v zvezi s katerimi mu je bila odrejena pripravljenost. Tako je zahteval tudi plačilo za opravljene ure pripravljenosti odrejene v zvezi s stražo v mesecu maju 2017 v znesku 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 1. 4. 2019 dalje do plačila. Tožnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da toženka tako postavljenemu zahtevku za mesec maj 2017 ni ugovarjala v smislu, da tožnik takrat ni bil v pripravljenosti zaradi straže, pač pa zaradi usposabljanja in vaj, kot to zatrjuje v pritožbi. Kot pravilno ugotavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, gre za nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne pojasni, zakaj tega ni navajala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na tabelo - izračun tožbenega zahtevka za tožnika, ki naj bi potrjevala njene pritožbene navedbe, saj se ta v spisu ne nahaja. V spisu se nahaja toženkin seznam opravljenih ur v pripravljenosti za tožnika (priloga B6), ki pa meseca maja 2017 sploh ne zajema.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožniku plača opravljene ure stalne pripravljenosti odrejene v zvezi z vojaškima dejavnostma straže in varovanja državne meje v mesecih in v zneskih ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe (I. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku opravljene ure stalne pripravljenosti odrejene v zvezi z vojaško dejavnostjo vaj in usposabljanja v mesecih in v zneskih ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka sodbe (II. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper odločitev v prvi alineji I. a točke in v III. točki izreka sodbe se pritožuje toženka, in sicer iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je dolžna tožniku za mesec maj 2017 za opravljeno stalno pripravljenost v okviru straže plačati znesek 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku namreč v mesecu maju 2017 ni bila odrejena stalna pripravljenost v okviru straže, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, pač pa je bil takrat tožnik, kot izhaja iz tabele - izračuna tožbenega zahtevka, v stalni pripravljenosti v okviru usposabljanja in vaj. Posledično nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka, saj je ta odvisna od odločitve o glavni stvari. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v točki I a izreka za mesec maj 2017 zavrne in tožniku naloži plačilo še sorazmernega dela stroškov postopka, podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da predstavljajo pritožbene navedbe pritožbene novote. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik je v tretji pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2024 oblikoval tožbeni zahtevek tako, da ga je razdelal po posameznih dejavnostih, v zvezi s katerimi mu je bila odrejena pripravljenost. Tako je zahteval tudi plačilo za opravljene ure pripravljenosti odrejene v zvezi s stražo v mesecu maju 2017 v znesku 166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 1. 4. 2019 dalje do plačila. Tožnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da toženka tako postavljenemu zahtevku za mesec maj 2017 ni ugovarjala v smislu, da tožnik takrat ni bil v pripravljenosti zaradi straže, pač pa zaradi usposabljanja in vaj, kot to zatrjuje v pritožbi. Kot pravilno ugotavlja tožnik v odgovoru na pritožbo, gre za nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne pojasni, zakaj tega ni navajala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6.Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na tabelo - izračun tožbenega zahtevka za tožnika, ki naj bi potrjevala njene pritožbene navedbe, saj se ta v spisu ne nahaja. V spisu se nahaja toženkin seznam opravljenih ur v pripravljenosti za tožnika (priloga B6), ki pa meseca maja 2017 sploh ne zajema.

7.Ker glede na navedeno niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, hkrati pa je dolžna povrniti tožniku njegove stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi določil Odvetniške tarife priznalo naslednje priglašene stroške: 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) znaša 186,66 EUR, ki mu jih je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni.