Jedro

Blokada transakcijskega računa za oprostitev plačila sodnih takse ne zadostuje, če ima stranka premoženje, s katerim razpolaga in ne izkaže, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za odlog, obročno plačilo oziroma delno oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložila dne 19. 12. 2013. 2. Tožena stranka se proti sklepu pritožuje v tistem delu, v katerem je zavrnjen njen predlog za odlog plačila sodne takse. Navaja, da je z dokazili, ki jih je predložila predlogu za oprostitev sodnih taks nedvoumno dokazala, da ima blokirane transakcijske račune pri obeh bankah (P.) ter da trenutno nima dovolj sredstev oziroma jih ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Predlaga odlog plačila sodnih taks za deset mesecev. Navaja, da ima do obeh bank neporavnane obveznosti, ki niso zavedene v sistemu AJPES, ampak imajo banke na računih interne blokade, kar pomeni, da vsak priliv na račun banka na podlagi izvršljivega notarskega zapisa preusmeri na poplačilo obveznosti. Zato tožena stranka ni sposobna plačati sodne takse, kot ji jo je naložilo sodišče. Kot dokaz za svoje navedbe prilaga obvestilo oziroma opomin banke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Taksna oprostitev, odlog ali obročno plačilo, predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Trditveno in dokazno breme o takšnem premoženjskem stanju, ki utemeljuje taksno oprostitev, je po stališču sodne takse na strani predlagatelja oprostitve. Sodišče prve stopnje je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbo 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odlog plačila sodnih taks. Tožena stranka je pravna oseba, zato je moralo sodišče prve stopnje presojati njene premoženjske, finančne ter likvidnostne sposobnosti v času nastanka taksne obveznosti (peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri tem je upoštevalo podatke tožene stranke v obvezni izjavi o premoženjskem stanju, podatke AJPES-a za TRR tožene stranke, pa tudi podatke bilance stanja na dan 31. 12. 2012. Odločitev o zavrnitvi taksne oprostitve je oprlo na podatke, ki jih je posredovala sama tožena stranka oziroma jih je sodišče samo ugotovilo, ti podatki pa ne dajejo podlage za zaključek, da tožena stranka nima sredstev za takojšnje plačilo sodne takse 321,00 EUR oziroma, da tega zneska ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost (med ostalim je po zadnjih znanih podatkih razpolagala s finančnim dobičkom 110.523,00 EUR).

5. Glede blokade TRR tožene stranke je sodišče prve stopnje po vpogledu v AJPES ugotovilo, da oba njena transakcijska računa ob izdaji sklepa nista bila blokirana. Drugačne trditve tožene stranke namreč niso izhajale iz predloženih internih izpiskov za TRR (prilogi B5 in B6). Tožena stranka je šele v pritožbi pojasnila, da gre za interno blokado prilivov na TRR, ki jo izvaja banka ter priložila ustrezna bančna opomina. Gre za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko bili predloženi že ob predlogu tožene stranke za taksno oprostitev, zato se jih v pritožbenem postopku ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tudi sicer blokada transakcijskega računa za oprostitev plačila sodnih takse ne zadostuje, če ima stranka premoženje, s katerim razpolaga in ne izkaže,. zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse.

6. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).