Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica kljub pozivu tožene stranke ni izjasnila glede opombe sodišča v Širokem Brijegu, niti ni predložila fotokopije devizne knjižice ..., zato sodišče pritrjuje ugotovitvam toženke, da tožnica ni pravna naslednica imetnika devizne vloge ... in je bila njena zahteva za verifikacijo predmetne devizne vloge tudi po sodni presoji pravilno zavrnjena.
Tožba se zavrne.
1. Tožena stranka je z uvodoma navedenim sklepom zavrnila zahtevo tožnice za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge št. ...
2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica vložila zahtevo za verifikacijo vlog ... in ... ter priložila kopijo dela knjižice ..., iz katere izhaja, da je bil 23. 2. 1984 imetnik le-te A. A. Tožena stranka je ugotovila, da je iz devizne knjižice ... razvidna opomba na temelju sodbe Osnovnega sodišča v Širokem Brijegu P 45/92, pravnomočne 28. 7. 1995, da je lastnik te devizne knjižice B. B., ter da se A. A. ne smatra več kot lastnik te devizne knjižice. Tožena stranka je tožnico seznanila z navedenimi ugotovitvami in jo pozvala, da se v postavljenem roku izjasni glede teh ugotovitev. Tožnica se je na poziv odzvala po pooblaščencu, vendar pa toženki ni predložila fotokopije bančnih dokumentov deviznih vlog ... in ..., niti se ni izjasnila glede opombe Osnovnega sodišča Široki Brijeg z dne 5. 9. 1995. Toženka pojasni, da dopolnilni sklep o dedovanju po pokojnem C. C. ne upošteva sodbe Osnovnega sodišča Široki Brijeg, pravnomočne dne 28. 7. 1995. Sklepno ugotavlja, da tožnica ni pravna naslednica imetnika predmetne devizne vloge, zaradi česar je bila njena zahteva za verifikacijo zavrnjena.
3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zakonita dedinja prvega dednega reda po smrti moža C. C. V tožbi povzame potek postopka pred toženo stranko ter pojasni, da jo je tožena stranka napotila, da se obrne na upravo Ljubljanske banke d.d., Glavna podružnica Sarajevo, zaradi izdaje dokazila o stanju deviznih vlog na dan 31. 5. 1991. Navaja, da je toženki dostavila dopis z dne 15. 9. 2021, v katerem je bila med drugim tudi zahteva, naslovljena na Ljubljansko banko d.d., podružnico Sarajevo. Vendar pa tožena stranka ni počakala na odgovor Ljubljanske banke d.d., podružnice Sarajevo, pač pa je izdala izpodbijani sklep v nasprotju z dejanskim stanjem in dokazili. Sklicuje se tudi na odgovor Ljubljanske banke d.d., glavne podružnice Sarajevo z dne 21. 9. 2021, iz katerega izhaja, da je lastnik devizne vloge ... C. C., pokojni mož tožnice, ter da stanje na navedenem računu na dan 31. 12. 1991 znaša 123.786,05 DEM, ter da po 31. 12. 1991 ni bilo izplačil iz deviznega računa.
4. Pojasni, da je njen mož C. C. po sklepu o dedovanju Osnovnega sodišča v Lištici O.17/89 z dne 21. 2. 1990 po pokojnem očetu A. A., podedoval devizne prihranke v Ljubljanski banki d.d., do 1/3. Tožnica je po sklepu o dedovanju UPP 135/2016 z dne 31. 7. 2017 po pokojnem možu C. C. dedinja prvega dednega reda. Z dopolnilnim sklepom o dedovanju Občinskega sodišča v Mostarju 58 0 O 178015 16 O z dne 19. 7. 2021 je bilo ugotovljeno, da ima tožnica pravico do prihrankov v Ljubljanski banki d.d. po sklepu o dedovanju O.17/89 z dne 21. 2. 1990. Tožnica prilaga tudi odgovor Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Glavne podružnice Sarajevo z dne 21. 9. 2021, ki dokazuje, da je imel pokojni mož tožnice, C. C. na dan 31. 12. 1991 vloge v vrednosti 123.786,05 DEM, ter da po 31. 12. 1991 ni bilo izplačil iz deviznega računa ... Tožnica se sklicuje tudi na kršitve 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da ji tožena stranka ni omogočila, da bi se seznanila in izjasnila z dokazi. Zatrjuje tudi zmotno uporabo zakona ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno pojasni potek postopka. Navaja, da tožnica v zvezi z devizno vlogo ... ni predložila nobenih listin, v zvezi z devizno vlogo ... pa je predložila nepopolne listine. Zahteva za verifikacijo je bila glede devizne vloge ... zavržena s sklepom tožene stranke z dne 28. 9. 2021, glede devizne vloge ... pa zavrnjena z izpodbijanim sklepom. V zvezi s tožbenimi ugovori pojasni, da je tožnico s pozivom z dne 17. 8. 2021 seznanila s svojimi ugotovitvami ter jo pozvala, da se do 15. 9. 2021 izjasni o ugotovitvah ter predloži fotokopije deviznih knjižic, s čimer ji je omogočila pravico do izjave. Navaja, da jo je posebej opozorila na to, da bo, v kolikor izjave ne bo prejela, skladno z 12. členom Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP), odločila na podlagi podatkov in dokazil s katerimi razpolaga, pri čemer se lahko rok na prošnjo tožnice iz upravičenih razlogov, tudi podaljša. Pojasni, da ji je tožnica posredovala listine, ki so nastale v času pred vnosom opombe Osnovnega sodišča Široki Brijeg z dne 5. 8. 1995, da je skladno s sodbo P 45/92, pravnomočno 28. 7. 1995, lastnik navedene vloge v celoti B. B. oziroma listine, ki navedene opombe niso upoštevale. Tožnica ni zaprosila za podaljšanje roka, ki ji je bil dodeljen. Navaja, da četudi bi tožnica pravočasno posredovala odgovor Skrbništva Ljubljanske banke d.d. z dne 21. 9. 2021, le-ta ne upošteva navedene opombe Osnovnega sodišča Široki Brijeg z dne 5. 8. 1995, v skladu s katero je lastnik predmetne vloge v celoti B. B., ki pa ni pravni prednik tožnice. Poleg tega je izdan dopis v nasprotju z dopisom Skrbništva Ljubljanske banke z dne 25. 12. 2015, ki ga je v spis vložil že pravni prednik tožnice, in iz katerega izhaja, da je bil lastnik iste devizne vloge A. A., ki je bil v letu 1991 dejansko še vpisan kot imetnik devizne vloge, četudi je bil že pokojni. Tožena stranka ob tem še dodaja, da tudi iz drugih listin ne izhaja, da bi bil C. C. kadarkoli lastnik predmetne devizne vloge v celoti, pa tudi zahtevo za verifikacijo je vložil le za 1/3 sredstev na predmetni devizni vlogi, zaradi česar so ugotovitve iz navedenega dopisa očitno nepravilne. Pojasni, da je iz razloga, ker tožnica zahtevanih dokazil ni predložila, na podlagi 12. člena ZNISESČP odločila na podlagi podatkov in dokazil, s katerimi je razpolagala. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.
6. Tožba ni utemeljena.
7. V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila zahtevo tožeče stranke za verifikacijo stare devizne vloge ...
8. Pravna podlaga izpodbijane odločitve so določbe ZNISESČP, s katerimi se na podlagi 1. člena tega zakona določa način izvršitve sodbe ESČP v Zadevi Ališić in ostali, pri čemer se, po izrecni določbi tega člena, ukrepi po tem zakonu ne nanašajo na tiste stare devizne vloge ali njihove dele, ki so bili kakor koli izplačani ali preneseni na druge pravne osebe ali v posebne namene v skladu s predpisi držav naslednic nekdanje SFRJ ali na drugi podlagi.
9. Po prvem odstavku 6. člena ZNISESČP je upravičenec po tem zakonu fizična oseba, ki ima terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge, kot je definirana v 2. členu tega zakona. Po 2. členu tega zakona pa je neizplačana stara devizna vloga stanje terjatev fizične osebe do Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Glavne filiale Sarajevo (v nadaljnjem besedilu: Glavna podružnica Sarajevo) … na deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. decembra 1991, vključno s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma (v nadaljnjem besedilu: stanje na dan 31. 12. 1991), zmanjšano za izplačila posamezne podružnice Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Banka) ali kogarkoli drugega po tem datumu, za neplačane obveznosti varčevalca do podružnice ali Banke in za izplačane ali poravnane zneske po 31. decembru 1991 na katerikoli podlagi (prvi odstavek). Neizplačana stara devizna vloga iz prejšnjega odstavka ni stara devizna vloga ali njen del, ki je bila na podlagi predpisov držav delovanja podružnice iz prejšnjega odstavka prenesena na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe (drugi odstavek 2. člena). Te vloge so med drugim ... stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Sarajevo v skladu s predpisi Bosne in Hercegovine prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije. Iz prvega odstavka 12. člena ZNISESČP izhaja, da Sklad odloča o zahtevi za verifikacijo na podlagi podatkov iz 9. člena tega zakona ter podatkov in listinskih dokazov, ki jih predloži upravičenec. Če ti podatki in listinski dokazi ne zadoščajo za odločitev, lahko Sklad pozove upravičenca, da v določenem roku predloži dodatna listinska dokazila. Sklad lahko ugotavlja dejansko stanje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, razen s pričami ali z ogledom. Če upravičenec v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dodatnih listinskih dokazil, Sklad odloči na podlagi podatkov in dokazil iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 12. člena ZNISESČP).
10. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka pri ugotavljanju dejanskega stanja pridobila fotokopijo devizne knjižice ..., v kateri je zavedena opomba Osnovnega sodišča Široki Brijeg z dne 5. 8. 1995, da je skladno s sodbo navedenega sodišča P 45/92, pravnomočno 28. 7. 1995, lastnik navedene devizne vloge B. B. Tožena stranka je tožnico v zvezi z navedenimi ugotovitvami pozvala k izjasnitvi ter k predložitvi celotne fotokopije deviznih knjižic, vendar pa je je tožnica v zvezi z devizno vlogo ... predložila nepopolne listine, ki bodisi ne upoštevajo sodbe Osnovnega sodišča Široki Brijeg, pravnomočne dne 28. 7. 1995, bodisi so nastale pred vnosom opombe v navedeno devizno knjižico. Prav tako je toženka ugotovila, da se tožnica ni izjasnila o tem, da njen pravni prednik C. C. ni bil pravni naslednik A. A. glede devizne vloge ...
11. Sodišče pritrjuje ugotovitvam tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da dopolnilni sklep o dedovanju po pokojnem C. C., 58 0 O 178 015 16 O, notarska št. 135/2016 z dne 19. 7. 2021 temelji na sklepu o dedovanju Osnovnega sodišča v Lištici 0.17/89 z dne 21. 2. 1990 in ne upošteva kasnejše sodbe Osnovnega sodišča v Širokem Brijegu P 45/92, pravnomočne dne 28. 7. 1995, po kateri se A. A. ne smatra več za lastnika devizne knjižice ... Prav tako sodišče ugotavlja, da se tožnica kljub pozivu tožene stranke ni izjasnila glede opombe sodišča v Širokem Brijegu, niti ni predložila fotokopije devizne knjižice ..., zato sodišče pritrjuje ugotovitvam toženke, da tožnica ni pravna naslednica imetnika devizne vloge ... in je bila njena zahteva za verifikacijo predmetne devizne vloge tudi po sodni presoji pravilno zavrnjena.
12. Sodišče po povedanem zavrača tožbene ugovore o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter o kršitvah pravice do izjave, saj je bila tožnica z dopisom z dne 17. 8. 2021 pozvana k izjasnitvi. Prav tako je bila tožnica opozorjena, da v kolikor v roku ne bo predložila izjave in dokazil, bo tožena stranka na podlagi 12. člena ZNISESČP odločila na podlagi podatkov in dokazil, s katerimi razpolaga, ter da se lahko rok na njeno prošnjo tudi podaljša. Kot izhaja iz navedb tožene stranke, tožnica za podaljšanje roka ni zaprosila, zato sodišče zavrača očitke o kršitvah določb upravnega postopka.
13. Dopis Skrbništva Ljubljanske banke z dne 21. 9. 2021, na katerega se sklicuje tožnica v tožbi in ga prilaga tožbi sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto. V skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnik v tožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Ker tožnica ni pojasnila, zakaj je zaprosilo na Skrbništvo Ljubljanske banke naslovila šele dan pred iztekom roka za izjasnitev ter zakaj ni toženo stranko zaprosila za podaljšanje postavljenega roka, gre po sodni presoji za nedopustno navajanje novega dokaza, ki ga sodišče ne more upoštevati. Ne glede na navedeno sodišče še dodaja, da dopis Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Glavne podružnice Sarajevo z dne 21. 9. 2021, ki ga je tožnica prejela po izdaji izpodbijanega sklepa, ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi, saj ne upošteva sodbe Osnovnega sodišča v Širokem Brijegu P 45/92, pravnomočne dne 28. 7. 1995, niti ni skladen z listinami, ki jih je priložila tožnica, saj iz navedenega dopisa izhaja, da naj bi bil lastnik devizne vloge ... izključno C. C., kar je v nasprotju z zahtevo za verifikacijo predmetne devizne vloge, ki je bila podana le za 1/3 sredstev ter z ostalimi listinami, iz katerih ne izhaja, da bi bil C. C. kadarkoli lastnik predmetne devizne vloge v celoti.
14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
15. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnica v tožbi sicer izpodbija dejansko stanje, pri čemer se sklicuje na dopis Skrbništva Ljubljanske banke z dne 21. 9. 2021, ki predstavlja nedopustno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1). Relevantne razloge za izpodbijano odločitev je namreč tožena stranka logično in argumentirano pojasnila v svoji obrazložitvi in opravila pravilno dokazno oceno predložene dokumentacije in listin, tožnica pa v tožbi ne navaja drugih dejstev, ki bi kazali na to, da jih je treba drugače presoditi, kot jih je presodila tožena stranka. Sodišče sledi razlogom izpodbijane odločitve kot pravilnim in logičnim ter skladnim z materialnim pravom, ki se nanje sklicuje tožena stranka. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je tudi ESČP v več sodbah izrecno zavzelo stališče, da lahko nacionalni organi upoštevajo načelo učinkovitosti in ekonomičnosti, saj bi sistematično opravljanje obravnav v končni fazi preprečilo zahtevo po sojenju v razumnem roku1. Glede na ustaljeno sodno prakso ESČP je to posebej upravičeno in ne predstavlja kršitve 6. člena EKČP v tistih primerih, ko se ne postavljajo nobena v zadevi relevantna dejanska ali pravna vprašanja, ki jih ne bi bilo mogoče pravilno razrešiti že na podlagi spisa.2 Tak je tudi obravnavani primer.
1 Glej Salomonson v. Sweden No 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Schelling v. Austria No. 55193/00 z dne 10. 2. 2006, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Pakozdi v Hungary No. 51269/07 z dne 23. 3. 2015, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge. 2 Glej Salomonson v. Sweden No. 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge.