Jedro

S pogodbo je nedopustno izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjene lastnosti kupljene stvari. Takšne določbe bi bile v medsebojnem nasprotju, prav tako bi prodajalcu omogočile postopati nemoralno in kupca izigrati.

Ne držijo zatrjevanja toženca v odgovoru na pritožbo, da pogodbeno dogovorjeno število opravljenih delovnih ur niti ni bistveno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je (predvsem oziroma tudi) zaradi oglaševane in pogodbeno dogovorjene nizke količine delovnih ur, kupec lahko upravičeno pričakoval (boljše oziroma izpravno) stanje traktorja. Še posebej se ta lastnost za bistveno izkaže, ker gre za rabljen traktor.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku po temelju ugodi.

II.V preostalem (glede višine odškodnine in stroškov postopka) se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III.Odločitev o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Tožnica1 je po Kupoprodajni pogodbi z dne 16. 1. 2020 od toženca kupila rabljen traktor znamke John Deree, star 22 let, s 4.848 opravljenimi delovnimi urami. Zatrjuje, da je traktor izrabljen, ker ima večje število opravljenih ur (kot oglaševano in zapisano v kupoprodajni pogodbi), ni tehnično brezhiben in je posledično neuporaben za kmetijska in gozdarska dela. Po odkritju napak je tožnica o tem notificirala toženca in zahtevala njihovo odpravo. Ker toženec napak ni odpravil je tožnica od pogodbe odstopila.

2.V predmetnem postopku uveljavlja stvarno napako po 3. točki 459. člena Obligacijskega zakonika2 in od toženca terja vračilo kupnine v višini 17.500,00 EUR ter povrnitev nastale škode v višini 3.763,33 EUR.

Dosedanji potek postopka

3.V prvem sojenju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnica je zoper prvotno sodbo vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s sklepom I Cp 1581/2023 z dne 22. 11. 2023 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje z navodili po dopolnitvi dokaznega postopka. Izpostavilo je, da če dokazni postopek izkaže, da je imel traktor opravljenih veliko več delovnih ur (od pogodbeno dogovorjenih), dogovorjena lastnost traktorja ni izpolnjena in gre za stvarno napako. Če se ugotovi, da gre le za malenkostno prekoračitev pogodbeno dogovorjenih ur, pa ni mogoče trditi, da gre za izrabljen oz. neuporaben traktor.

4.Sodišče prve stopnje je po navodilih pritožbenega sodišča v novem sojenju zaslišalo izvedenca A. A. in predpravdnega strokovnjaka dr. B. B. ter postavilo novega izvedenca dr. C. C. Tožbeni zahtevek je zavrnilo iz enakih razlogov kot v prvem sojenju. Pojasnilo je, da tožnici ni uspelo dokazati neskladja med stanjem delovnih ur števca in dejansko opravljenimi delovnimi urami traktorja. Sprejelo je stališče, da število opravljenih delovnih ur dokazuje sam števec in da tožnica dokaznega bremena glede neprimernosti traktorja za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del ni zmogla.

Pritožba

5.Zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku3 pritožuje tožnica. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje, vendar v odločanje drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

Sodbi očita, da je nezakonita in nepravilna. Zaključek sodišča prve stopnje, da število opravljenih delovnih ur traktorja dokazuje števec je napačen, protispisen in arbitraren. Zlasti ob upoštevanju izvedenskega mnenja dr. C. C. in izpovedb avtomehanika D. D. ter dr. B. B. Strokovna mnenja vseh, ki so si traktor ogledali, se res razlikujejo, vendar so si vsa enotna v tem, da ima traktor bistveno več delovnih ur, kot jih je ob nakupu prikazoval števec. In bistveno več ur, kot je bilo dogovorjeno v kupoprodajni pogodbi, kot izrecna lastnost traktorja.

Izvedenec dr. C. C. je oceno opravljenih delovnih ur ugotovil na podlagi ogleda traktorja ter deloma na podlagi drugih dejstev in okoliščin, kot so: 100-odstotna iztrošenosti kardana, izrabljenega prvega seta gum (in drugega seta do polovice), zunanjega posega v števec in prenizke nakupne cene traktorja ob uvozu. Sodišče prve stopnje takšne izkustvene in strokovne zaključke (novega) izvedenca enostransko in neupravičeno relativizira, s tem pa samovoljno prekoračuje trditveni okvir predmetne pravde. Dejansko stanje, ki se nanaša na število delovnih ur traktorja, je očitno ugotovljeno napačno, saj je stvarna napaka dokazana. In sicer, da števec ne izraža pravega (realnega) stanja delovnih ur traktorja. Sodišče prve stopnje je posledično materialno pravo napačno uporabilo. Tožnica ni odgovorna za napake traktorja, ker so te obstajale že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je sama verjela, da je kupila traktor z zagotovljenimi lastnostmi, ki bo služil svojemu namenu.

Tožnica prereka tudi stroškovno odločitev, saj je ne more preizkusiti. V tem delu sodbi očita nejasnost, neobrazloženost in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Stroški so visoki, a vrednostno nespecificirani. Hkrati so tožencu nepravilno priznani stroški sestave tožbe in (kljub tožničinem uspehu) stroški sestave odgovora na pritožbo.

Odgovor na pritožbo

6.Toženec je na pritožbo odgovoril. Pritožbene navedbe prereka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

Meni, da stanje delovnih ur za traktor kot delovni stroj ni bistveno. Dejstvo, da se ta podatek nikjer ne beleži dodatno utrjuje prepričanje, da takšna lastnost ne more opredeljevati sam predmet prodaje. Noben izvedenec ni mogel podati objektivnega odgovora o številu delovnih ur, ampak so podali zgolj približne (med seboj različne) subjektivne ocene (oz. ugibanja). Nasprotno so vsi soglašali, da je za stanje in ohranjenost traktorja pomembneje njegovo vzdrževanje in redno servisiranje. Dokazni postopek je pokazal, da je kupec kljub opozorilom avtomehanika traktor takoj polno obremenil in servisa ni opravil. Toženec obširno prereka ugotovitve izvedenca dr. C. C. in jih označuje za nepreverljive in nestrokovne. Kot edino strokovno pravilno mnenje sprejema izvedensko mnenje izvedenca A. A. in njegov zaključek, da je objektivno preverljiv in zaznaven podatek o stanju delovnih ur traktorja le stanje, kot ga prikazuje števec. Takšen podatek je neutemeljeno enačiti s sledljivim podatkom števila prevoženih kilometrov avtomobila. Poudari še, da je toženec star traktor izrecno prodajal brez kakršnegakoli jamstva za stvarne napake.

Postopek pred pritožbenim sodiščem

7.Senat pritožbenega sodišča je ob odločanju o tožničini pritožbi na seji 20. 10. 2025 spoznal, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov. Določilo je, da pooblastila glede priprave in vodenja obravnave preidejo na sodnika poročevalca, ki bo v zadevi odločal kot sodnik posameznik. V skladu z drugim odstavkom 347. člena ZPP je nato 8. 12. 2025 opravilo pritožbeno glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo in prebralo vse listine v spisu ter zaslišalo avtomehanika D. D., predpravdnega strokovnjaka dr.B. B. in oba izvedenca, A. A. ter dr.C. C.

Odločitev o pritožbi

8.Pritožba je utemeljena.

Glede kršitev pravil pravdnega postopka

9.Tožnica v pritožbi očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka zgolj v delu obrazložitve, ki se nanaša na stroškovno odločitev. Ker je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo,4 se do navedenega ne opredeljuje. Ugotavlja pa, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, paziti po uradni dolžnosti.

Materialnopravna podlaga

10.OZ splošno določa, da je prodajalec odgovoren za stvarne napake, ki jih je stvar imela ob prehodu nevarnosti5 na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne (prvi odstavek 458. člena OZ). Odgovarja tudi za stvarne napake, ki se pokažejo po prehodu nevarnosti na kupca, če so te posledica predhodno obstoječega vzroka (drugi odstavek 458. člena OZ). Neznatne napake niso upoštevne (tretji odstavek 458. člena OZ).

11.3. točka 459. člena OZ konkretneje opredeli, da gre za stvarno napako, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane. Za takšne napake prodajalec ne odgovarja, če so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane (prvi odstavek 460. člena OZ). Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s poprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari (drugi odstavek 460. člena OZ). Vendar prodajalec odgovarja tudi za napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti ali odlike (tretji odstavek 460. člena OZ).

12.Pogodbenika lahko prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari omejita ali popolnoma izključita (prvi odstavek 466. člena OZ). Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napake stvari je nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj (drugi odstavek 466. člena OZ). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je s pogodbo nedopustno izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjene lastnosti kupljene stvari. Takšne določbe bi bile v medsebojnem nasprotju, prav tako bi prodajalcu omogočile postopati nemoralno in kupca izigrati.6

Nesporna dejstva

13.Med pravdnima strankama je bilo nesporno, da sta na podlagi toženčevega oglasa 16. 1. 2020 sklenili Kupoprodajno pogodbo (priloga A2), katere predmet je rabljen traktor znamke John Deree, registrske številke ..., leto izdelave 1998 (datum prve registracije 4. 3. 1998, datum zadnje registracije 14. 1. 2020), s 4.848 opravljenimi delovnimi urami.

Pritožbeno neprerekane ugotovitve

14.Pravilna in pritožbeno neprerekana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica zatrjuje, da zapis števila opravljenih delovnih ur traktorja v sami kupoprodajni pogodbi predstavlja izrecno dogovorjeno lastnost prodanega predmeta. Uveljavlja obstoj stvarne napake iz 3. točke 459. člena OZ. Za slednjo pa, kot pojasnjeno zgoraj, toženčeve odgovornosti s pogodbeno klavzulo ("da kupec kupi vozilo v stanju, ki je kupcu na osnovi predhodnega preizkusa znano”)7 ni bilo dopustno izključiti. Takšno pogodbeno določilo obravnavane kupoprodajne pogodbe je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za nično.

15.Že v prvotnem sklepu I Cp 1581/2023 je pritožbeno sodišče za pravilno označilo stališče, da s strani pristojne registrske organizacije izdano veljavno prometno dovoljenje oz. javna listina izkazuje uspešno opravljen tehnični pregled. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi takšno stališče ustrezno nadgradilo še z ugotovitvami novega izvedenca dr. C. C. o skladnosti kabine z zasteklitvijo (oz. primernosti stekla na vratih ter steklih brez žiga) z vso potrebno dokumentacijo za ponovno registracijo. Takšne v pritožbi neprerekane ugotovitve o tehnični brezhibnosti traktorja, pritožbeno sodišče sprejema za pravilne in izkazane. Vendar pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, to (samo po sebi) še ne pomeni, da je traktor (tudi) primeren za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del. S takšnim prvostopenjskim zaključkom pritožbeno sodišče ne soglaša.

Predstavitev osrednjega problema

16.Pravno odločilno vprašanje obravnavane zadeve je, ali je bila pogodbeno dogovorjena lastnost traktorja ob prodaji izpolnjena ali ne, oziroma povedano drugače, ali sta stanji na števcu izkazanih (in pogodbeno upoštevanih) delovnih ur ter dejansko (realno) opravljenih delovnih ur traktorja skladni.

17.Pritožbeno sodišče se je pri izvedbi zaslišanj na pritožbeni obravnavi osredotočilo predvsem na razjasnitev zgornjega vprašanja in tega, kako so predpravdni strokovnjak, avtomehanik in oba izvedenca prišli do podanih ocen dejanskih delovnih ur traktorja. V nadaljevanju sprva strnjeno povzema vsebino izvedenskih mnenj, njihovih dopolnitev in izpovedb na obeh stopnjah.

18.Tožnica je kot del svoje trditvene podlage, v kateri nasprotuje, da je imel traktor v času prodaje (oglaševanih in pogodbeno upoštevanih) 4.848 delovnih ur, predložila predpravno mnenje strokovnjaka s področja kmetijske tehnike in mehanizacije, dr. B. B.. Ta je po ogledu ocenil, da ima traktor med 12.000 in 15.000 opravljenih delovnih ur in da prometnega dovoljenja ne bi smel dobiti (zaradi neoriginalnega stekla na kabini). Traktor je označil za nevozen in neuporaben za kmetijska ter gozdarska dela. Zaslišan pred sodiščem prve stopnje in pred pritožbenim sodiščem je dr. B. B. vztrajal pri podani oceni delovnih ur, ki jo je podal na podlagi lastnih izkušenj ter izgleda in izrabljenosti (glave) motorja traktorja. Izpostavil je absurdnost navedenega števila delovnih ur (4.848), saj naj bi šlo za izredno rabljen traktor, katerega kardanska gred je bila zlomljena. Strinjal se je, da tudi način uporabe traktorja vpliva na njegovo vsesplošno stanje.

19.Kot priča je bil v postopku zaslišan tudi kupčev avtomehanik D. D., ki si je traktor trikrat ogledal in ga tudi razstavil. Pred sodiščem prve stopnje je izpovedal, da gre za izrabljen traktor, katerega število delovnih ur bi ocenil na približno 20.000. Pred pritožbenim sodiščem je podal oceno 15.000 delovnih ur in pojasnil, da nanjo sklepa po stanju in izgledu traktorja, zlasti obrabi motorja, stanju kardana in olja. Kardan naj bi zdržal od 10.000 do 13.000 delovnih ur, med odprtjem pa se je izkazalo, da so lamele kardana razpadle. Uporabo traktorja je do oprave servisa odsvetoval.