Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba IV U 128/2020-29

ECLI:SI:UPRS:2022:IV.U.128.2020.29 Upravni oddelek

imenovanje v naziv socialno varstvo izpolnjevanje pogojev za napredovanje zavrnitev imenovanja in napredovanja izpolnjevanje pogojev
Upravno sodišče
8. november 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka na področju socialnega varstva imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi. Jezikovna in logična razlaga določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive potrjuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je izdala odločbo, s katero je zavrnila tožnici napredovanje v naziv višja svetovalka. Pojasnila je, da je tožnica zaposlena na Centru za socialno delo Savinjsko - Šaleška, vložila predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka pri Komisiji za podelitev nazivov strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem na področju socialnega varstva. Ugotovila je, da iz priloženega potrdila, odločbe o napredovanju št. 12203-8/2016/7 z dne 25. 11. 2016, izhaja, da je kandidatka napredovala v naziv s 1. 7. 2016. To pomeni, da ob vložitvi predloga (30. 4. 2020) ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje 5. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive1 (v nadaljevanju Pravilnik), da ima najmanj 4 leta naziv samostojna svetovalka. Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno, komisija izpolnjevanja drugih pogojev ni preverjala.

2. Tožnica v tožbi izpodbija odločbo zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je 1. 7. 2016 napredovala v naziv samostojni svetovalec in tako na dan 1. 7. 2020 izpolnjevala pogoj štirih let v nazivu samostojni svetovalec. Tožena stranka si je omenjeno določbo Pravilnika razlagalo zmotno in je nepravilno uporabila materialno pravo, saj v Pravilniku ni navedeno, da mora strokovni delavec ob vložitvi predloga izpolnjevati pogoj iz prve alineje 5. člena Pravilnika, t.j. da je imel na dan oddaje predloga najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec. Predlog za napredovanje je oddala aprila 2020. V nadaljevanju citira določbe Pravilnika ter poudarja, da ni nikjer navedeno, da mora strokovni delavec ob oddaji vloge izpolnjevati pogoj 4 leta dela v nazivu samostojni svetovalec. Na dan podelitve naziva 1. 7. 2020 pa pogoj opravljanja dela 4 leta v nazivu samostojna svetovalka izpolnjuje, zato meni, da je tožena stranka napačno in zmotno uporabila materialni predpis.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja na določbo 74. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in 2. člen Pravilnika. Tožnica je 30. 4. 2020 podala predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka, kot strokovna delavka s pridobljeno izobrazbo univerzitetna diplomirana socialna delavka. Pravilnik v 5. členu določa pogoje, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, napreduje v naziv višji svetovalec. Med navedenimi je tudi, da ima najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec. Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, pri čemer se za izpolnjen pogoj, da mora imeti najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec, šteje, da mora biti navedeni pogoj izpolnjen ob vložitvi predloga. Na podlagi odločbe o napredovanju št. 12203-8/2016/7 z dne 25. 11. 2016 je bilo ugotovljeno, da je tožnica napredovala v naziv s 1. 7. 2016. Glede na to, da je predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka podala dne 30. 4. 2020, je več kot očitno, da ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje 5. člena Pravilnika, ker naziva samostojni svetovalec ni imela najmanj štiri leta.

4. Da mora strokovni delavec ob oddaji vloge izpolnjevati pogoj 4 leta v nazivu samostojni svetovalec po mnenju tožene stranke izhaja iz drugega odstavka 20. člena Pravilnika. Ta določa, da strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli minister nazive s posebno listino glede na rok vložitve predloga, in sicer: - s 1. julijem, če je predlog vložen do 30. aprila, - s 1. januarjem, če je predlog vložen do 31. oktobra.

5. Glede na to, da je tožnica predlog vložila 30. 4. 2020, se izpolnjevanje pogojev presoja glede na rok vložitve predloga, to je 30. 4., kar je na podlagi določbe 20. člena povsem jasno, in ne glede na datum 1. 7., ker gre za datum, s katerim se osebi, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, naziv podeli. Poudarja še, da je stališče komisije pri odločanju o vseh prejetih predlogih do 30. 4. 2020 enotno in da je v vseh navedenih primerih tožena stranka presojala izpolnjevanje pogojev do navedenega roka.

6. Tožnica je v pripravljalni vlogi poudarila, da ji je znan primer, ko je oseba pridobila napredovanje v naziv višji svetovalec na podlagi istega dejanskega stanja kot je njeno. Torej prvi naziv samostojni svetovalec je bil osebi podeljen z 1. 7. 2016. Vlogo za napredovanje v višji naziv je oseba oddala do 30. 4. 2020 in je naziv višji svetovalec pridobila z dnem 1. 7. 2020 na podlagi odločbe tožene stranke. Navedeno je tudi razlog za vložitev tožbe.

7. Tožena stranka v pripravljalni vlogi izpostavlja, da je po preverbi ugotovila, da je Komisija za podelitev nazivov po prejemu tožničine vloge ugotovila, da je bilo v prvem roku v letu 2020 za naziv višji svetovalec oziroma višja svetovalka vloženih 21 predlogov. Komisija je izdala 12 ugoditvenih odločb in 9 zavrnilnih. Pri pregledu navedenih odločb je bilo ugotovljeno, da je pri pisanju ene izmed odločb prišlo do pomote oziroma do spregleda in posledično do napredovanja osebe, ki ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogojev za napredovanje v naziv višja svetovalka. Navedeno pa ne spreminja stališče komisije, ki je, da mora oseba izpolnjevati pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je tožnica vložila predlog ponovno v drugem roku leta 2020, ko je dejansko že izpolnjevala zgoraj navedeni pogoj, kar dokazuje, da se je tudi sama zavedala, da v času vložitve predloga v predhodnem roku, pogojev za napredovanje ni izpolnjevala.

8. Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi še dodala, da je tolmačenje njene ponovne vložitve vloge za napredovanje v naziv v mesecu oktobru 2020 napačno. Vlogo za napredovanje je vložila, ker Pravilnik določa, da se vloga za napredovanje v naziv lahko vloži dvakrat leto, in sicer do 30. 4. in do 31. 10.. Glede na to, da odločitev sodišča o vloženi tožbi še ni bila znana in da postopek na sodišču traja dlje časa bi, če ne bi vložila ponovne vloge za napredovanje v naziv, lahko ostala brez napredovanja.

9. Tožena stranka je v drugi pripravljalni vlogi še navedla, da je njeno stališče jasno in enotno in vztraja pri svoji navedbah, da morajo biti pogoji za napredovanje izpolnjeni ob vložitvi predloga in ne v času odločanja. Ker ne gre za prakso komisije, temveč zgolj za spregled, ni mogoče govoriti o kršitvi pravice enakosti pred zakonom. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek kot neutemeljeno zavrne.

10. Obe stranki sta sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba zavrniti predlog tožnice s pridobitvijo pojasnila oziroma odločbe tožene stranke o napredovanju strokovnih delavcev na področju socialnega varstva v nazive, izdane na podlagi iste pravne podlage in identičnega dejanskega stanja, saj navedeno za odločitev v zadevi ni relevantno. Bistveno v zadevi je pravilna uporaba materialnega prava.

**K točki I. izreka:**

11. Tožba ni utemeljena.

12. V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi.

13. ZSV v 74. členu določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo napredujejo v naziv mentor in svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec in višji svetovalec (prvi odstavek) ter da napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo (drugi odstavek).

14. Na tej podlagi je bil izdan Pravilnik. Ta v drugem odstavku 5. člena določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, napreduje v naziv višji svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: da je imel najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec, da je uspešen pri delu ter da je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk. V 10. členu Pravilnika je določeno, da je delovno uspešen tisti, ki redno napreduje v plačilne razrede na podlagi Pravilnika o napredovanju delavcev, zaposlenih na področju socialnega varstva. Prvi odstavek 18. člena Pravilnika predpisuje, da mora predlog za napredovanje v naziv vsebovati izpolnjen obrazec, ki je sestavni del Pravilnika, življenjepis s pomembnimi podatki o strokovni karieri kandidata in dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje. V skladu z drugim odstavkom istega člena Pravilnika se kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za napredovanje uporabljajo potrdila in druge uradne listine. 20. člen Pravnika določa, da se strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli minister nazive s posebno listino glede na rok vložitve predloga, in sicer: - s 1. julijem, če je bil predlog vložen do 30. aprila, - s 1. januarjem, če je bil predlog vložen do 31. oktobra.

15. Jezikovna in logična razlaga navedenih določb, posebej 20. člena Pravilnika v delu, ki določa, da "se strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli minister nazive s posebno listino glede na rok vložitve predloga" nakazuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga. To potrjuje tudi 18. člen Pravilnika, ki določa, da "mora predlog za napredovanje v naziv med drugim vsebovati dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje". Tudi ta določba nedvomno nakazuje na to, da morajo biti pogoji izpolnjeni in z dokazili izkazani ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv in ne kasneje. Dodati je še, da tudi uporaba preteklega časa označuje to, da mora torej kandidat/ka že ob vložitvi predloga imeti najmanj štiri leta naziv samostojni/a svetovalec/ka, česar pa ne more imeti, če ta pogoj izpolni šele po vložitvi predloga, v fazi odločanja organa.

16. V konkretni zadevi je tožena stranka na podlagi odločbe o napredovanju št. 12203-8/2016/7 z dne 25. 11. 2016, ugotovila, da je tožnica napredovala v naziv s 1. 7. 2016. Glede na to, da je predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka podala 30. 4. 2020, je evidentno, da ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje 5. člena Pravilnika, ker naziva samostojni svetovalec ni imela najmanj štiri leta.

17. Na podlagi navedenega je tako tožena stranka upravičeno zavrnila predlog tožnice za napredovanje. Dodati je še, da morebiten odstop od navedene prakse pri toženi stranki (ki se je zgodila pomotoma) ne pomeni pravilno razlago prava.

18. Na podlagi vseh zgoraj navedenih dejstev sodišče ugotavlja, da je bilo s strani tožene stranke pravilno ugotovljeno, da tožnica ob vložitvi vloge ni izpolnjevala pogoja za napredovanje in se z ostalimi pogoji za napredovanje ni ukvarjalo, zaradi česar je tako sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

**K II. točki izreka**

19. O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Uradni list RS, št. 107/00, 31/01 in 88/01.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia