Jedro

Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je v postopku za delitev premoženja na prvem naroku soglašala s solastninskimi deleži na predmetu delitve, po dveh letih in izdelavi izvedenskega mnenja pa ne več, meji na zlorabo pravic; vsekakor pa je v nasprotju z načelom hitrosti nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: S sklepom sodišča prve stopnje je odločeno, da se udeležencem solastno stanovanje razdruži civilno – s prodajo in delitvijo kupnine med udeležence za vsakega do tretjine.

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku predvidenih pritožbenih razlogov, se pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se jo napoti na pravdo, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da so med udeleženci sporni deleži na stanovanju, ki je predmet delitve. Ob pravilni uporabi 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku bi sodišče prve stopnje moralo postopek prekiniti do odločitve v pravdi o velikosti solastninskih deležev na predmetu delitve. Meni, da kljub pravnomočnemu zaključku zapuščinskega postopka svoj zahtevek lahko uveljavlja v pravdi. Navaja, da na zapuščinsko obravnavo ni bila vabljena in se je ni udeležila. Zoper sklep o dedovanju se ni pritožila in v tem pravdnem postopku sprva ni nasprotovala po predlagateljih zatrjevanim deležem, ker je laik in ker ji je bilo rečeno, da bo lastninsko pravico do celote težko dokazala. Razen tega je vseskozi upala, da se bo z bratom in sestro lahko dogovorila. Živela je z materjo, ki ji je večkrat rekla, da je stanovanje njeno, s čimer sta se strinjala tudi predlagatelja, le formalno stvar ni bila urejena. Verjela je, da dogovor drži in je odplačala kredit za stanovanje ter v stanovanje vlagala. Skrbela je tudi za mater, ki je imela minimalno pokojnino. Ker je njena terjatev verjetna in je za svoje trditve ponudila dokaze, meni, da ji mora biti omogočeno, da svoje trditve dokaže v pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

S stališčem prvostopenjskega sodišča - da pravnomočnost sklepa o dedovanju nasprotni udeleženki preprečuje uveljavljanje izključne lastninske pravice na stanovanju, o dedovanju, katerega je s sklepom o dedovanju odločeno – pritožbeno sodišče ne soglaša. S pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV D 263/2004 z dne 25.10.2004 je odločeno, da stanovanje, ki je predmet delitve sodi v zapuščino pok. A. Š. in da je s smrtjo zapustnice prešlo v last zakonitih dedičev. Ker je nasprotna udeleženka sodelovala v zapuščinskem postopku (sklep o dedovanju ji je bil vročen), pravic dednopravne narave ne more več uveljavljati. Odločitev o drugih pravicah iz zapuščine, ki niso dednopravne narave, pa ni postala materialno pravnomočna. Ni namreč mogoče šteti, da se je nasprotna udeleženka s tem, ko ni ugovarjala obsegu zapuščine, odpovedala uveljavljanju lastninske pravice. Nasprotna udeleženka zatrjuje stvarno pravico, ki naj bi ji nastala iz razmerja v času življenja zapustnice. To pravico lahko kljub pravnomočnemu zaključku zapuščinskega postopa uveljavlja v pravdi. Drugo vprašanje pa je, kakšen bi bil (bo) uspeh njenega uveljavljanja, kajti dejstev, katerih posledica so spremembe na stvarnopravnem področju, ne navaja.

Na naroku dne 23.10.2007, ki mu je prisostvovala ob svojem pooblaščencu – odvetniku, je nasprotna udeleženka soglašala, da so deleži na predmetu delitve taki, kot jih zatrjujeta predlagatelja; da je vsak od udeležencev solastnik stanovanja do 1/3. Temu dejstvu je začela nasprotovati čez nekaj manj kot dve leti - na naslednjem naroku dne 10.9.2009, po izdelavi izvedenskega mnenja. Razlog, da je v preteklosti računala na slabo prognozo lastninske tožbe, ne more biti opravičilo za spreminjanje izjav nasprotne udeleženke, kajti sodna praksa pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov se v zadnjih treh letih ni spreminjala. Ravnanje nasprotne udeleženke zato meji na zlorabo pravic, vsekakor pa je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, ki je eno od temeljnih načel nepravdnega postopka (5. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Sodišče prve stopnje je vprašanje solastninskih deležev razčistilo že na naroku dne 23.10.2007 ter postopek nadaljevalo z izdelavo izvedenskega mnenja. Pritožnica je za delitev odločilno dejstvo, da je izključna lastnica predmeta delitve, postavila šele na drugem naroku, kar je ob smiselni uporabi 286. čl. ZPP prepozno (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Spreminjanje stališč nasprotne udeleženke glede odločilnega, prvotno nespornega, iz sklepa o dedovanju razvidnega dejstva, izvršeno na samem zaključku postopka, bi znatno zavleklo postopek, če bi mu sodišče sledilo. Pritožnica ne navaja razlogov, ki bi ji preprečevali spornost solastninskih deležev na predmetu delitve uveljaviti že na prvem naroku. Prvostopno sodišče, ki je o zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo spremenjena stališča nasprotne udeleženke, je zato ravnalo pravilno.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku).