Jedro

Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ne pa z dnevom, ko upnik na sodišču vloži zahtevek za ugotovitev prerekane terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka.

Tožeča stranka je zoper sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in predlagala njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dne 17.6.2003 v zadevi opr. št. XI Pg 52/2001 vložila predlog za nadaljevanje postopka. Iz priložene zadeve XI Pg 52/2001 izhaja, da je sodišče postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (razlog za prekinitev po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP), nadaljevalo s toženo stranko v stečaju z dnevom, ko je stečajna upraviteljica tožene stranke prevzela pravdo (dne

24.1.2003), s čimer je prenehal razlog za prekinitev postopka. Edini namen predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka je, da stranka, ki vloži predlog, doseže po prenehanju razloga za prekinitev, njegovo nadaljevanje (tretji odstavek 208. člena ZPP). Ker pa se je postopek že nadaljeval, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da na tožnikov predlog izda sklep o ponovnem nadaljevanju postopka.

Posledica nadaljevanja postopka je namreč začetek teka rokov za prizadeto stranko (četrti odstavek 208. člena ZPP), v konkretnem primeru za toženo stranko, nad katero je bil med postopkom začet stečajni postopek. Ne more pa tožeča stranka s predlogom za nadaljevanje postopka doseči zase učinkov, ki veljajo za prizadeto stranko. Pritožnica zmotno uveljavlja pravni interes za vložitev predloga za nadaljevanje postopka na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata (A2), s katerim je bila napotena, da začne postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini

94.347.012,19 SIT z zamudnimi obrestmi od 30.11.2002 dalje. Prekinjen postopek se namreč nadaljuje, ko ga prevzame stečajni upravitelj (prvi odstavek 208. člena ZPP), ne pa z dnevom, ko upnik na sodišču vloži zahtevek za ugotovitev prerekane terjatve (prvi in drugi odstavek 144. člena ZPPSL).

Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi, opr. št. XI Pg 52/2001, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Pritožnica nasprotuje tudi razlogom prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o pomankanju pravnega interesa tožeče stranke za uveljavitev prerekane terjatve. Ker pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o modificiranem zahtevku tožeče stranke v zvezi z napotitvenim sklepom, pritožbeno sodišče o tem delu pritožbe ni odločalo. Glede na zavzeto pravno stališče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o pravnomočno razsojeni stvari, pa pritožbeno sodišče daje prvostopnemu sodišču napotek, da obravnava vlogo o modifikaciji zahtevka kot tožbo, vloženo na podlagi napotitvenega sklepa, za katero tožeča stranka izkazuje pravni interes na podlagi določb ZPPSL o napotitvi na pravdo (primerjaj z drugim odstavkom 181. člena ZPP). Upnik stečajnega dolžnika je zahtevo oblikoval kot predlog pritožbenemu sodišču v zadevi XI Pg 52/2001, ki pa je v zadevi že odločilo, zato bo vlogo tožeče stranke z zahtevkom na ugotovitev prerekane terjatve v višini 94.347.012,19 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2002, moralo obravnavati sodišče prve stopnje kot tožbo, vloženo na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata.

V situaciji, do katere je prišlo z odločitvijo pritožbenega sodišča v zadevi XI Pg 52/2001, s katero je upnik zoper dolžnika po začetku stečajnega postopka pridobil tudi izvršilni naslov za izterjavo terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, to je zakonskih zamudnih obresti od zneska 174.188.715,39 Sit za čas od

21.12.1999 do 14.5.2001, naj prvostopno sodišče, ki bo zadevo obravnavalo, učinke pravnomočne sodne odločbe presoja v zvezi s pravnimi posledicami začetka stečajnega postopka iz 111. člena ZPPSL.

Nastala situacija je primerljiva s situacijo, če bi upnik prijavil terjatev, za katero je že pridobil izvršilni naslov. Na podlagi ugotovitvene tožbe sodišče prve stopnje ne bo ponovno odločalo o obstoju terjatve (to je o utemeljenosti zahtevka glede zakonskih zamudnih obresti), pač pa le o utemeljenosti eventuelnih ugovorov tožene stranke, ki bi jih ta lahko uveljavljala kot dolžnik nasproti upniku v izvršilnem postopku (primerjaj z razlogi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 166/2001).