Jedro

Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode. Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo še sporni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 272.586,00 EUR s pripadki (točka I. izreka) in toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožeči stranki v znesku 3.005,87 EUR, v 15 dneh (točka II. izreka).

Tožeča stranka sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2.Tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje dokazni predlog tožeče stranke za imenovanje novega izvedenca kot tudi za zaslišanje prič, neupravičeno zavrnilo, posledično pa je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Izpostavi v izvedenskem mnenju podano meritev in obrazložitev meritve opletanja ploščnega valja (cilindra) 0,10 levo in 0,00 desno. Navaja, da je izmerjena vrednost brezhibnosti teka ploščnega valja na desni strani v vrednosti 0,00 milimetra v nasprotju z ugotovitvami izvedenca, da je meritev opletanja valja posledica hrapave, neravne površine merilnih mest in ne dejanskega stanja. Ravno to enormno izmerjeno odstopanje v opletanju med levo in desno stranjo ploščnega valja dokazuje nevzdržnost logičnega in strokovnega preizkusa izdelanega mnenja imenovanega izvedenca in potrjuje utemeljenost tožnikove tožbe v smislu posledic, ki jih je pustila zagozditev izpadle pritrdilne letve na ploščnem in gumi valju. S takšno površino merilnih obročev kot jo navaja izvedenec v svojem mnenju, to je hrapava, neravna, s površinskimi poškodbami, je nemogoče tiskati, saj bi takšna površina povzročila pri polnem obratovanju takšne vibracije stroja, da bi bilo tiskanje že pred škodnim dogodkom nemogoče. Takšna katastrofalna površina obeh merilnih obročev tudi ni mogla nastati po škodnem dogodku in do dneva meritve opletanj imenovanega izvedenca, saj se na tej tiskovni enoti ni več tiskalo, ampak se je med tiskanjem samo vrtela v prazno. Izvedenec je izmeril opletanje ploščnega valja res dve leti in deset mesecev po škodnem dogodku, vendar je zaradi izjemne kvalitete izdelave, ki je značilna za tiskarske stroje Heidelberg tega cenovnega razreda, natančnost teka desne strani poškodovanega ploščnega valja brezhibna. To dodatno dokazuje, da je pritrdila letev, ki jo je potegnilo med gumi in ploščni val zaradi specifične lege pri zagozditvi trajno deformirala le levo stran ploščnega valja, desno stran pa popolnoma nič. Zaradi tega ploščni valj sedaj opleta na levi strani in to za enormnih 0,1 milimeter, ploščni valj petkrat preveč opleta v primerjavi s še dopustnim opletanjem 0,02 milimetra. Sodišče je glede ploščnega valja v točki 20 sodbe navedlo ugotovitev izvedenca, da je že pooblaščeni serviser ugotovil, da je ploščni valj znotraj tolerančnega področja. Ker je bil tožnik prisiljen s strojem delati, vendar je bilo delovanje stroja vseskozi omejeno, saj poškodovana četrta tiskovna enota ni več tiskala, le vrtela se je v prazno, je izvedenec 7. 8. 2012 zaradi očitnega napredovanja posledic poškodbe leve strani ploščnega valja četrte tiskovne enote zaradi zagozditve že izmeril enormno odstopanje ploščnega valja za 0,1 milimeter. Tožnik k temu še dodaja, da je pooblaščeni serviser ugotovil v tem istem zapisniku, da je na gumi cilindru slika drugačna, tam so se pojavile po poškodbi do 0,18 milimetrov globoke punktualne poškodbe, ki so izven Heidelberg tolerance in da je gumi cilinder potreben sanacije s polnili. Izpostavlja zaslišanje priče B. W., vodja servisa, ki je navedel, da se sanacija stroja s polnili udrtin ne izvaja in se dele edinole menja. To je tudi razumljivo, saj popravilo s polnili na tako kompleksnem, dragem in vrhunskem stroju ni primerno in stroj po takem popravilu svojemu namenu ne služi na način kot pred škodnim dogodkom. Tudi garancija na delovanje stroja bi bila podana zgolj, če bi se pokvarjeni deli zamenjali, prav tako pa toleranca stroja, kot je bila ugotovljena, bistveno odstopa od tolerance proizvajalca. Razumljivo pa je, da mora tožnik v primeru morebitnih nadaljnjih škod garancijo na popravilo in zamenjane dele obdržati. Sodišču prve stopnje očita, da pri presoji ni upoštevalo, da je to zavarovalniška škoda, da se teme presoja skladno z zavarovalnim pravom, ki v konkretnem primeru cenitve škod pomeni vzpostavitev gumi cilindra v stanje pred škodnim dogodkom. Tožnik še danes ne razpolaga z meritvami opletanja gumi cilindra, saj jih imenovani izvedenec ni nikjer navedel in razkril ter ovrednotil. Poleg tega je sodišče povzelo mnenje o poškodbi gumi cilindra in oceno škode tudi po priči M. J., ki kot strokovnjak s področja elektrotehnike ne more podati strokovnega mnenja in ocene škode s področja mehanskih poškodb gumi cilindrov, niti ni strokovnjak za sanacijo mehanskih poškodb na tiskarskih strojih. Izpoved priče M. J., da so to poškodbe, ki se redno dogajajo, je neresnična in pristranska. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je najbolj ekonomično popravilo gumi cilindra, ampak vzpostaviti prvotno stanje pomeni le eno možnost popravila, to je popravilo z garancijo izvajalca popravila, v konkretnem primeru pooblaščenega servisa. Poškodovani gumi cilinder mora imeti po popravilu popolnoma enake lastnosti in karakteristike kot pred škodnim dogodkom. Vsako popravilo brez garancije, kar ocena izvedenca je, ni vzpostavitev gumi cilindra v stanje pred škodnim dogodkom. Ravno zaradi tega je razlika v popravilu brez garancije in med popravilom z garancijo tako velika. Pri popravilu brez garancije izvajalec popravila ne prevzema nobenega rizika in jamstva, zato je tudi strošek popravila temu ustrezen. Škodo je treba odpraviti zgolj na način, da se popravilo opravi z garancijo pooblaščenega servisa na izvedena dela, saj vsa ostala popravila, za katera izvajalec oziroma pooblaščeni serviser ne daje garancije na izvedena dela, niso vzpostavitev stroja v stanje pred poškodbo. Izvedenec sam pa je tudi ugotovil, da popravilo kot ga je predlagal pomeni, da stanje valja ni tako kot pred poškodbo, saj so popravljena mesta bolj občutljiva na pritisk, kar je na tiskarskem stroju, ki dejansko deluje na pritisk, bistvenega pomena. Izvedenec je na izrecno vprašanje pooblaščenca tožeče stranka tudi sam priznal, da ni strokovnjak za zavarovalništvo in da je šele po izdelavi mnenja začel brati pogoje, kaj je dejansko predmet zavarovanja. Sodišče v 34. točki obrazložitve ugotavlja, da je tožeča stranka stroj popravila oziroma usposobila za nadaljnje delo do te mere, da ga je celo uspela prodati. Tožeča stranka stroja ni popravila, niti usposobila za nadaljnje delo, ampak ga je prodala v hibnem stanju. Rezultat takšne prodaje je tržna cena takšnega stroja, za katerega je tožeča stranka v letu 2013 prejela le 520.000,00 EUR. Tožeča stranka je prodala stroj v poškodovanem stanju, to je nesporen dokaz, da je bila tožeča stranka zaradi obeh škodnih dogodkov oškodovana na dan prodaje stroja, za 244.500,00 EUR, kolikor znaša razlika med 764.500,00 EUR, kolikor je znašala tržna cena, in kupnino 520.000,00 EUR. K temu tožeča stranka še dodaja, da je sodišče na podlagi mnenja in dopolnitve mnenja ter dveh zaslišanj izvedenca ugotovilo, da se poškodbe gumi valja lahko enostavno sanirajo s polnili, vendar je vsakemu laiku jasno, da se s polnili lahko zapolnijo samo vdrtine na gumi cilindru, ne pa vpletanje gumi cilindra, kar je ugotovil in izpostavil v svojem mnenju tudi izvedenec. Poudariti je, da priznani proizvajalci tiskarskih strojev upoštevajo pri izdelavi tiskarskih strojev Standarde za izpolnjevanje tehničnih zadev offset tiskarskih strojev, ki jih je izdalo Zvezno združenje tiskarstva. Tožnik je te standarde priložil k pripombam na dopolnjeno mnenje izvedenca, vendar jih izvedenec nikjer v mnenju in dopolnitvi mnenja kakor tudi na obeh zaslišanjih, ni hotel upoštevati. Sodišče je svojo odločitev torej zmotno oprlo na izvedensko mnenje, saj je jasno, da na tako dragem in kompleksnem stroju, kot je obravnavani, drugačno popravilo kot s strani pooblaščenega servisa in na način, ki uporabniku stroja zagotavlja garancijo na delovanje stroja, ni odprava škode oziroma ne pomeni vzpostavitve stanja pred škodnim dogodkom. Sodišče tudi ni upoštevalo, čeprav je v sodbi to samo ugotovilo, da je tožena stranka tudi zmotno ugotovila mehanizem škodnega dogodka in je torej še toliko bolj jasno, da je izbrala tudi zmoten način za popravilo poškodovanega stroja. Tožena stranka je trdila, da je prišlo zgolj do vdolbine v gumi cilindru, drugih poškodb pa ni videla ter ni ugotovila, da bi pritrdilna kovinska letev gume s tremi pritrdilnimi čepi izkočila iz ležaja ter zašla med tiskarska cilindra in povzročila zatrjevano škodo. Že navedeno kaže na dejstvo, da tožena stranka ni dovolj strokovno pristopila k obravnavi škodnega primera in da je napačno ugotovila že sam vzrok škode in tožnik meni, da je njegov očitek, da popravilo stroja s polnili ni primerno, to pa je bistvenega pomena tudi za presojo obstoja škode, ki je nastala tožniku v posledici malomarnega reševanja škodnega dogodka s strani tožene stranke. Izvedenec je prijemače, gredi, ležaje, odmikalne ležaje, krivulje in podobne dele tudi zmotno označil kot potrošni material. Pri tem se izvedenec v mnenju ni dotaknil zavarovalne pogodbe in klavzul, niti ni upošteval toleranc, dani s strani proizvajalca stroja, prav tako pa je priznal, da je napačno navajal debeline barve ter tudi izpovedal, da je opletanje stroja glede na debelino barve, v konkretnem primeru veliko. Tako tudi zmotna odločitev sodišča v delu, ko je ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevanimi nadaljnjimi okvarami na stroju in nadaljnjo škodo, saj ni šlo za škodo na delih, ki bi bili potrošni material. Zaradi te napake je izvedenec tudi napačno izračunal vrednost stroja, saj je v nasprotju z zavarovalno pogodbo prijemač, krivulje in kolesa odmikača, smatral za potrošni material. Dejansko izvedenec na vprašanje sodišča o tem, kakšna je bila škoda na stroju, sploh ni odgovoril glede na to, da bi za ta izračun moral ugotoviti vrednost stroja pred poškodbami in vrednost stroja po poškodbi ter na tej podlagi izračunati dejansko škodo na stroju. Glede na to, da je znašala tudi po ugotovitvah izvedenca vrednost stroja pred poškodbo 1,037.838,00 EUR, vrednost stroja po škodnem dogodku pa 830.271,00 EUR, znaša škoda na stroju 207.567,00 EUR, ob upoštevanju ostalih okvarjenih delov pa še zagotovo vsaj 72.433,00 EUR več, kar znaša 280.000,00 EUR. Tožnik vztraja pri stališču, da je bilo reševanje škodnega primera s strani tožene stranke malomarno, upoštevaje zahtevano skrbnost, ki bi jo morala izkazati tožena stranka in glede na dejstvo, da je razpolagala s ponudbo pooblaščenega servisa Heidelberg za stroj, ki je bil praktično nov oziroma na manj kot četrtini življenjske dobe, pa se je kljub vsemu odločila tožniku povrniti stroške zgolj za popravilo v smislu polnjenja gumi cilindra, kar pa je rezultiralo v bistvenem zmanjšanju uporabnosti stroja in posledični škodi.

3. Tožena stranka na pritožbene navedbe tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo škode, ki naj bi ji nastala na tiskarskem stroju, na četrtem tiskovnem agregatu, ko je zaradi napačnega vpetja tiskarske gume pritrdilna kovinska letev gume s tremi pritrdilnimi čepi izskočila iz svojega ležišča ter zašla med tiskarska cilindra (v nadaljevanju: valja). Povzročila naj bi uničenje gumi valja, deformacije ležajev, prenosnih zobnikov, deformacijo ploščnega cilindra s pripadajočimi ležaji in prenosnimi zobniki. Te poškodbe pa naj bi bile vzrok kasnejših okvar in nadaljnje škode. Tožena stranka, pri kateri je imela tožeča stranka zavarovan stroj in sklenjeno strojelomno zavarovanje, je tožeči stranki priznala in izplačala škodo le na gumi valju v višini stroškov popravila, s čemer tožeča stranka ni soglašala. Zatrjevala je, da bi bilo potrebno menjati celoten gumi valj.

6. Sodišče prve stopnje je s sodbo II Pg 770/2011 z dne 24. 1. 2013 tožbenemu zahtevku delno ugodilo za znesek 7.414,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2009 dalje do plačila iz naslova ugotovljenega zmanjšanja vrednosti stroja zaradi poškodb gumi valja, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen, vendar je višje sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in zaradi zagrešenih postopkovnih kršitev, ne da bi se spuščalo v vsebinsko odločitev, sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo znova zavrnilo zahtevek tožeče stranke za še sporni znesek 272.586,00 EUR s pripadki.

Odločitev sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

7. Sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni sledilo navedbam tožeče stranke, da je v obravnavanem škodnem dogodku prišlo do uničenja gumi valja (nastale naj bi vdolbine na gumi cilindru, trajna deformacija gumi cilindra pa se odraža v opletanju celotnega gumi cilindra, deformacija ležajev, preostalih zobnikov ter do delne trajne deformacije ploščnega cilindra s pripadajočimi ležaji in prenosnimi zobniki). Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je prišlo le do poškodbe gumi valja in sicer so nastale udrtine na gumi valju globoke približno dva milimetra, drugi deli pa niso bili poškodovani in poškodbe teh niso v vzročni zvezi z nadaljnjimi zatrjevanimi okvarami stroja. Izvedenec je ugotovil, da so poškodbe gumi valja majhne in omejene in jih je razmeroma enostavno sanirati, zato je sodišče presodilo, da ni potrebna menjava gumi valja, ampak je poškodbo gumi valja mogoče sanirati s polnili. Sanacijo gumi valja s polnili pa je tožena stranka že plačala tožeči stranki. Prav tako je bila tožeči stranki že priznana škoda v višini ugotovljene manjvrednosti stroja zaradi poškodb gumi valja v višini 7.414,00 EUR, kar predstavlja 10 % vrednosti enega tiskovnega agregata.

8. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz dokazne ocene izvedenih dokazov. V celoti je sledilo ugotovitvam v postopku imenovanega sodnega izvedenca strojne stroke D. Š., podanim v izvedenskem mnenju in pisnih ter ustnih dopolnitvah le-tega v katerih je izvedenec odgovarjal na številne pripombe tožeče stranke. Po prepričanju sodišča prve stopnje je izvedenec v celoti jasno in popolnoma odgovoril na vsa relevantna vprašanja, vsestransko osvetlil primer, svoje utemeljitve podprl s strokovnimi stališči in praktičnimi prikazi tako, da izdelano mnenje vzdrži logičen in razumski poskus. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je izvedensko mnenje prepričljivo in brez pomanjkljivosti, zato je dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi drugega izvedenca zavrnilo. V pravilnost zavrnitve tega dokaznega predloga pritožbeno sodišče nima razloga dvomiti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje jasno, popolno in strokovno. Izvedenec je prepričljivo odgovoril na vsa za odločitev pomembna vprašanja pravdnih strank in sodišča. Tako tudi na v pritožbi znova ponovljene pritožbene očitke tožeče stranke v zvezi z njegovim izvedeniškim mnenjem.

9. Sodišče prve stopnje pa ni odločalo le na podlagi izvedenskega mnenja temveč na podlagi vestne in skrbne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, vsakega zase in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka, tako da je tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovilo vsa za pravilno razsojo potrebna dejstva, ne da bi izvedlo ostale še predlagane dokaze, med njimi tudi zaslišanje številnih prič in je izvedbo teh dokazov utemeljeno zavrnilo kot nepotrebno (člen 8 in 213 ZPP).

10. Pritožbenim očitkom tožeče stranke o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče zato ni moglo slediti. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

11.Pritožbeno sodišče ne more soglašati z v pritožbi ponovljenim očitkom o nestrokovnosti in nepravilnosti izvedenskega mnenja, pri čemer tožeča stranka kot odločilne navaja meritve opletanja ploščnega valja in pomanjkanje meritev gumi valja, kot je te podal izvedenec v svojem izvedenskem mnenju iz septembra 2012. Vztraja, da je iz rezultatov meritev, ki jih je ugotovil izvedenec za ploščni valj, razvidno enormno odstopanje v opletanju med levo (0,1 milimeter (po normativih dovoljeno opletanje 0,02 milimetra)) in desno stranjo ploščnega valja (0,00 milimetra). Ravno to opletanje pa je po mnenju tožnika posledica zagozditve izpadle pritrdilne letve med ploščnim in gumi valjem.

12. Izvedenec je v svojem dopolnilnem pisnem in ustnem mnenju pojasnil, da je meritev opletanja posledica hrapave, neravne površine merilnih mest in ne dejanskega opletanja, kar je povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Kot vzrok opletanja je izvedenec navajal tudi: da je vzrokov lahko še več, tako tudi obraba ležaja, nelepa površina valja (list. št. 144); da je opletanje premajhno, da bi ga meril na stroju, ker to ni nov stroj, ima že poškodovano površino valja; da je vzrok za opletanje lahko tudi zračnost ležajev (list. št. 226). Povedal je, da meritvam opletanja, tako svojim kot tistim, ki jih je naknadno predložila tožeča stranka, ni posvečal posebne pozornosti, ker te niso bile narejene neposredno po škodnem dogodku, temveč po več kot dveh letih, v tem času pa je stroj obratoval in se je lahko s strojem zgodilo marsikaj.

13. Ugotovitvi izvedenca, da je imel stroj ob ogledu, torej 7. 8. 2012 136.940.349 odtisov, konec leta 2009 (torej ob škodnem dogodku) pa po navedbah tožnika 96.000.000 milijonov, konec leta 2010 pa že 116.000.000 milijonov odtisov, kar kaže, da je stroj obratoval tudi po obravnavanem škodnem dogodku v letu 2009, je tudi po presoji pritožbenega sodišča slediti mnenju izvedenca, da po tožeči stranki zatrjevano večje opletanje ploščnega in gumi valja ni posledica po tožeči stranki zatrjevanega strojeloma, niti to opletanje ni pokazatelj oziroma vzrok nadaljnje škode kot jo zatrjuje tožeča stranka, kar je prepričljivo pojasnil izvedenec. Pri tem pritožbeno sodišče v zvezi z v pritožbi izpostavljeno izmero v opletanju ploščnega valja levo 0,1 milimeter, za katero je izvedenec pojasnil, da ta izmera ni točna in povedal tudi razloge za odstopanja, potrditvah tožeče stranke, ki jih ponavlja v pritožbi, pa naj bi bilo dopustno odstopanje 0,02 milimetra, pripominja, da je tožeča stranka v svoji vlogi (list. št. 111), ki jo je sodišče prejelo 12. 10. 2012 navajala, da je servis strojev M. iz K. opravil meritve stroja v letu 2012, po izdelanem izvedenskem mnenju, in kot rezultat meritev četrte tiskalne enote, torej enote, ki je bila poškodovana, ploščnega cilindra levo navedla 0,02 milimetra in desno 0,02 milimetra, za gumi cilinder pa 0,0 in 0,015 milimetra (list. št. 112), kar po zgoraj navedenem pomeni, da je bila po izdelavi izvedenskega mnenja opravljena meritev v mejah normale oziroma v mejah dopustnega odstopanja (0,02 milimetra). To pa potrjuje tudi izvedenčevo obrazložitev, da izmerjeni rezultat, kot ga je ugotovil, ni zanesljiv zaradi možnih napak pri meritvah, hrapavosti površine in uporabljenega merilnega pripomočka in potrjuje tudi izvedenčevo ugotovitev, da je opletanje premajhno, da bi ga meril na stroju. Ne glede na navedeno pa je bistvena ugotovitev izvedenca, ki ji sledi tudi pritožbeno sodišče, da je opletanje izključno posledica rednega obratovanja stroja in obrabe pri rednem obratovanju in ne posledica poškodb, kot so nastale pri škodnem dogodku v letu 2009. Trditve tožeče stranke o po izvedencu izmerjenem enormnem odstopanju ploščnega valja četrte tiskovne enote za 0,1 milimeter in opletanje, ki da petkrat presega dovoljeno tolerančno območje, s katerimi želi tožeča stranka dokazati vtoževano škodo, se tako pokažejo za neutemeljene in jim sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo.

14. Že iz po izvedencu večkrat prepričljivo opisanega poteka škodnega dogodka, poteka letve skozi valje in mehanizma nastanka poškodb na gumi valju, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča nesprejemljivo in zmotno stališče tožeče stranke, da je letev, ki jo je potegnilo med ploščni in gumi valj lahko trajno deformirala (le) eno stran ploščnega valja ter imela za posledico po tožeči stranki zatrjevano opletanje in po tožeči stranki zatrjevane kasnejše deformacije in okvare stroja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je slediti prepričljivi in logični razlagi izvedenca o minimalnih poškodbah in škodi, ki jo je na stroju pustila izpadla letev. Tudi ni logično in sprejemljivo, da bi tožeča stranka kot strokovnjak na obravnavanem področju stroj uporabljala, ne da bi ga popravila oziroma zamenjala poškodovane dele, če bi šlo res za poškodbo, kot jo zatrjuje tožeča stranka ter bi dopustila napredovanje posledic poškodbe, kot to sama navaja v pritožbi. Ob takšni vrednosti stroja bi valj, če bi bil resnično toliko poškodovan kot zatrjuje, nedvomno takoj zamenjala in stroja ne bi uporabljala.

15. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v škodnem dogodku prišlo le do poškodb gumi valja, da te predstavljajo le vdrtine globoke približno 2 milimetra, da so to po mnenju izvedenca majhne in omejene poškodbe, ki jih je možno preprosto in z malo stroški popraviti z zapolnitvijo s polnili in s poliranjem, kar je bistveno ceneje (razmerje 1:10) od menjave valja, odtis na tiskovini pa še vedno ustreza, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je v konkretnem primeru upravičena sanacija škode s polnili, ki znaša 4.800,00 EUR (menjava gumi valja pa bi po ponudbi servisa znašala 71.650,00 EUR).

16. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da menjava gumi valja ni bila potrebna za sanacijo škode. Kot je povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe je možnost popravila gumi valja s polnili, kot ga je navedel izvedenec, dopustil pa tudi serviser, čeprav je povedal, da oni tega ne delajo, poleg tega pa je po mnenju izvedenca s takšnim načinom popravila mogoče doseči še vedno kvalitetno ustrezen odtis na tiskovini. Res je izvedenec v svojem mnenju na strani 18 navedel, da valj ni več tak kot je bil in da je 0,01 % površine pod gumi oblogo sedaj mehkejše za 1/3, toda prav zaradi tega je bila tožeči stranki s strani sodišča priznana tudi delna manjvrednost stroja v višini 7.414,00 EUR in prisojena odškodnina v tej višini. Obseg mehkejše površine (0,01 % površine pod gumi oblogo) pa nedvomno kaže na minimalno poškodbo gumi valja in s tem na neupravičenost zamenjave celega valja.

17. Opletanje gumi valja in vse ostale po tožeči stranki zatrjevane poškodbe so po mnenju izvedenca posledica redne obrabe stroje in ne poškodbe nastale v škodnem dogodku oziroma v posledici tega, zato vztrajanje pri opletanju in kasnejših okvarah kot posledici škodnega dogodka, ni utemeljeno.

18. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da menjava gumi valja ni potrebna, da gre za le manjše poškodbe valja in da je te mogoče odpraviti s popravilom, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve škode le v višini stroškov popravila in ne stroškov zamenjave valja. To pa je tudi v skladu s splošnimi pogoji sklenjenega strojelomnega zavarovanja, kakor je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Po določbi 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev se škoda, ki jo krije zavarovalnica, obračuna v primeru poškodbe zavarovane stvari, po stroških popravila poškodovane stvari.

19. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da to pri presoji ni upoštevalo, da je to zavarovalniška škoda in da se temelj presoja skladno z zavarovalniškim pravom, ki da v konkretnem primeru cenitve škode pomeni vzpostavitev gumi cilindra v stanje pred škodnim dogodkom, je zato neutemeljen. Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode (člen 949/I in II OZ). Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari. Tožeča stranka zmotno meni, da bi bila potrebna zamenjava gumi valja, ker bi le v tem primeru dobila garancijo za delovanje zamenjanega gumi valja. Garancija je zgolj jamstvo proizvajalca oziroma prodajalca za brezhibno delovanje stvari v garancijski dobi. Ali bo stvar potrebna menjave ali zgolj popravila, pa je odvisno od poškodb. Povsem jasno je, da ob manjših poškodbah, kot so bile ugotovljene v obravnavanem primeru, in ko sanacija poškodb bistveno ne vpliva na brezhibno delovanje stroja, zamenjava ni potrebna in tožeča stranka do plačila vrednosti nove stvari pač ne more biti upravičena, tudi če njen pooblaščeni servis vrši popravila zgolj na tak način.

20. Povsem neutemeljen je tudi pritožbeni očitek izvedencu, da se ta ni ukvarjal z zavarovalnimi pogoji in da ni strokovnjak za zavarovalništvo. Izvedenec s strani sodišča ni bil postavljen za področje zavarovalništva, temveč za področje strojništva, da upoštevaje pravila strojne stroke ugotovi poškodbe stroja, vzrok nastanka poškodb in možnost odprave teh ter oceni poškodbe. Imenovan je bil torej, da pomaga sodišču ugotoviti dejstva glede nastanka škode in posledic le-te s tehnične plati, pravna presoja utemeljenosti zahtevka glede odškodnine pa je v domeni sodišča. 21. Ob ugotovitvah, da ob škodnem dogodku ni bilo drugih poškodb kot le poškodbe - vdrtine na gumi valju, da te poškodbe niso v vzročni zvezi s kasneje nastalimi poškodbami, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča povsem brez pomena za odločitev v tej zadevi mnenje izvedenca, da so prijemači na cilindrih potrošni material. Sicer pa je izvedenec jasno povedal, da so z vidika strojegradnje prijemači, gredi, ležaji, odmikalni ležaji, krivulje in podobno, deli, ki se tarejo med seboj in se z vsakim obratom valja, z vsako natisnjeno polo, obrabljajo, se trošijo in so potrošno blago; in da s tem ni rečeno, da jih morajo menjavati vsak dan. Izvedenec je torej označil te dele stroja kot potrošno blago s tehničnega vidika. Ker je izvedenec mehanizem delovanja in obratovanja teh strojnih delov podrobno pojasnil (v dopolnilnem mnenju) in na glavni obravnavi dne 24. 1. 2013 in 3. 7. 2014 to svoje mnenje še dodatno obrazložil, sodišče prve stopnje res ni imelo razloga dvomiti v njegovo strokovnost in pravilnost in tega tudi nima pritožbeno sodišče. 22. Po navedenem, mnenje izvedenca, da gre za potrošni material, tudi ni moglo vplivati na izračunano vrednost stroja, zlasti pa ne na ugotovljeno škodo.

23. Povsem brez pomena je tudi očitek izvedencu, da ni hotel upoštevati po tožeči stranki predloženih standardov, izdanih s strani Zveznega združenja tiskarstva - tako imenovane “Tehnične smernice Prevzem tiskalnih strojev za offset tisk na pole” (priloga A 45). Izvedenec je na glavni obravnavi dne 3. 7. 2014 pojasnil, da je te smernice preučil, kaj drugega pa mu tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo treba, saj kot je razvidno iz vsebine prevedene listine, gre za testne metode in karakteristike, ki olajšujejo sporazumevanje med proizvajalci strojev in offset tiskarnami pri tehničnih razgovorih in pogajanjih o pogodbah. Poleg tega nudijo testni koncept za merilno tehnično orientirane prevzeme strojev, torej se uporabljajo pri izdelavi in prevzemu novih strojev. V obravnavanem primeru pa ni šlo za nov stroj, temveč za rabljen stroj.

24. Ne drži, da izvedenec ni ugotovil kolikšna je bila škoda na stroju. Izvedenec je na strani 24 izvedenskega mnenja iz septembra 2012 jasno zapisal, da popravilo, ki ga je zavarovalnica priznala za sanacijo te poškodbe, torej za popravilo gumi valja s polnili, zadostuje. Prav tako je na strani 26 podal mnenje o manjvrednosti stroja zaradi ugotovljene poškodbe. Številke s katerimi operira tožeča stranka v pritožbi, pa so vrednosti stroja pred poškodbo 2009, kot jih je ugotovil izvedenec (glej tabelo številka 4 na strani 26 izvedenskega mnenja iz septembra 2012) in sicer tržna vrednost (TV) znaša 1,037.838,00 EUR in likvidacijska vrednosti (LV) 830.271,00 EUR, pri čemer je likvidacijska vrednost, vrednost kot bi jo tedaj imel stroj, če bi se prisilno prodajal (glej obrazložitev tega pojma na strani 29 mnenja) in ne gre za vrednost stroja po škodnem dogodku, kot si to zmotno razlaga pritožba. Da tožeči stranki stroja zaradi poškodbe gumi valja ni bilo potrebno prisilno prodajati, pa je izvedenec povedal na več mestih.

25. Tako se izkažejo vsi očitki tožeče stranke v zvezi z nestrokovnostjo in nepravilnostjo podanega izvedenskega mnenja za neutemeljene in so posledično neutemeljeni tudi očitki glede zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

26. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem škodnem dogodku bil poškodovan le gumi valj in da je poškodbe udrtine gumi valja mogoče sanirati sorazmerno enostavno s posebnimi polnili ter na ta način v celoti sanirati škodo, strošek sanacije pa znaša toliko, kolikor je tožena stranka tudi plačala tožeči stranki, se izkažejo za neutemeljene tudi vsi očitki toženi stranki, da je ta pri reševanju škodnega primera ravnala malomarno in neskrbno in je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

27.Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani in ker pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo katere od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

28. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (člen 165/I v zvezi s členom 154/I ZPP).