Jedro

Dolžnik ni legitimiran za ugovor, da so premičnine, na katere je bila izvršba dovoljena, last tretje osebe.

Izrek

Ugovor se zavrne in sklep o izvršbi potrdi. Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 20.250,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje za izterjavo upnikove denarne terjatve na podlagi v izreku sklepa navedene sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani dovolilo izvršbo na plačo dolžnika, sredstva na dolžnikovem računu in na premičnine dolžnika. Proti sklepu je dolžnik ugovarjal. Uveljavlja obstoj ugovornega razloga iz 7. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V obrazložitvi ugovora navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu upnika za izvršbo na nepremičnino - stanovanje na D. 319/a v L. Iz previdnosti navaja, da ni solastnik navedene nepremičnine. Ugovarja tudi tistemu delu sklepa, s katerim je izvršba dovoljena na premičnine. V sklepu ni definirano, na katere premičnine se posega z izvršbo. Poleg njegovih je na naslovu D. 319/a v L. tudi ženino premoženje. Ugovor ni utemeljen. Res je upnik za izterjavo iste denarne terjatve, na podlagi istega izvršilnega naslova, predlagal tudi izvršbo na nepremičnino dolžnika vendar pa sodišče o tem predlogu z izpodbijanim sklepom ni odločilo, zato v tem delu dolžnik za ugovor nima pravnega interesa. Zgolj v pojasnilo dolžniku pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10.12.1998 predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na prodajo nepremičnine, stanovanja na D. 319/a v L., izločilo v poseben spis. Odločitev je oprlo na določbo 11. odstavka 300. člena Sodnega reda v zvezi z njegovim 215. členom. Ugovor zoper odločitev o dovolitvi izvršbe na premičnine dolžnika pa je neutemeljen. Izvršba je dovoljena na vse dolžnikove premične stvari, ki jih bo imel pri sebi ali v stanovanju v L. na D. 319/a. Za ugovor, da so v istem stanovanju tudi premične stvari last njegove žene dolžnik ni legitimiran, ampak bo morala tak ugovor podati in verjetno izkazati lastnica sama (64. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da zatrjevani razlog, ki naj bi izvršbo preprečeval, ni podan. Ker tudi ni podan nobeden od tistih razlogov, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik bo moral sam nositi stroške ugovora, saj z njim ni bil uspešen. Odločitev o tem je obsežena v odločitvi o zavrnitvi ugovora (154/1, 166/1 člen v zvezi s 15. členom ZIZ). Moral pa bo upniku povrniti stroške, ki so mu nastali s sestavo odgovora na ugovor. Odmerjeni so bili po Odvetniški tarifi (38. čl. ZIZ).