Jedro

Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da popravljeni dedni deleži temeljijo na 2. odstavku 26. člena ZD, ima prav, vendar s tem posredno potrjuje, da ne gre za pisno napako, temveč za zmotno uporabo prej navedenega določila ZD, torej predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o dedovanju opr. št. D, z dne 14.5.2004 tako, da se III. točka izreka sklepa pravilno glasi: D.M. deduje ugotovljeno zapuščino do 1/2 in J.A. do 1/2. V preostalem ostane sklep o dedovanju nespremenjen.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil dedič A.J., ki meni, da je sodišče prve stopnje z izdajo popravnega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. S sklepom opr. št. D z dne 14.5.2003 je v točki III. odločeno, da dedič D.M. deduje ugotovljeno zapuščino do 3/4, pritožnik, torej A.J. pa do 1/4. S popravnim sklepom pa je sodišče prej navedeni sklep v točki III popravilo tako, da sedaj D.M. deduje ugotovljeno zapuščino do 1/2 in A.J. do 1/2. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje popravek izpodbijanega sklepa sicer oprlo na določilo 328. člena ZPP, ki določa, da lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom, vendar je povsem jasno, da se poprava v izpodbijanem sklepu ne nanaša na prej navedene primere, temveč gre v konkretnem primeru za vsebinsko popravo sklepa, ki nima opore v določilih ZPP. Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo ponovno odločilo o zahtevku o katerem je bilo že prej pravnomočno odločeno in je tako podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, oziroma, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo 328. člena ZPP, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega popravnega sklepa. Pritožnik pojasnjuje, da ima pravni interes za vložitev pritožbe, čeprav je z izpodbijanim sklepom navidezno odločeno v njegovo korist. Pritožnik je namreč svoj lastniški delež na stanovanju, kot mu je bil določen v pravnomočnem sklepu o dedovanju opr. št. D z dne 14.5.2003, že prodal. Ker ga je prodal po ugodno določeni ceni, katera pokriva eno polovico in ne zgolj eno četrtino vrednosti stanovanja, kot je to določeno v sklepu o dedovanju opr. št. D z dne 14.5.2003, bi izpodbijani popravni sklep imel za posledico neveljavnost sklenjene prodajne pogodbe oziroma sklepanje nove pogodbe, ali morebiti popravo prejšnje, kar je povezano z visokimi odvetniškimi, oziroma notarskimi stroški. V izogib nastanku teh novih dodatnih stroškov, kateri bi pritožniku nastali z uveljavitvijo popravnega sklepa o dedovanju, vidi pritožnik svoj pravni interes v vložitvi pritožbe, oziroma ohranitvi že pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 14.5.2003, saj je svojo pravico, ki mu gre po popravnem sklepu o dedovanju že realiziral v ustrezno določeni ceni prodanega deleža stanovanja. Iz enakega razloga je pritožnik v pravdni zadevi, katera se v zvezi s pozneje najdeno oporoko vodi pred Okrožnim sodiščem v K., priznal tožbeni zahtevek tožeče stranke v višini 3/4-ine lastništva nad predmetnim stanovanjem, ki je predmet obravnavane zapuščine. Izpodbijani popravni sklep o dedovanju je le navidezno ugoden za pritožnika, dejansko, iz prej navedenih razlogov, pa je za njega neugoden in mu ne prinaša nobene koristi. Pritožnik predlaga, da Višje sodišče v Kopru njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep v nasprotju s 1. odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v predmetnem postopku uporablja na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je prišlo do pisne napake pri navedbi deležev dedičev, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da temu ni tako, saj v točki III sklepa o dedovanju, opr. št. D z dne 14.5.2003, kjer je bilo odločeno, da D.M. deduje ugotovljeno zapuščino do 3/4-ine, J.A. pa do 1/4-ine, ni zaslediti nobene pisne napake. Popravek prej navedene točke, ki bi se sedaj, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, glasila, da D.M. deduje ugotovljeno zapuščino do 1/2-ice in J.A. do 1/2-ice, predstavlja vsebinski popravek, saj po vsebini spreminja odločitev po sklepu o dedovanju. Ko sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da popravljeni dedni deleži temeljijo na 2. odstavku 26. člena ZD, ima prav, vendar s tem posredno potrjuje, da ne gre za pisno napako, temveč za zmotno uporabo prej navedenega določila ZD, torej predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ni mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa, temveč le v pritožbenem postopku.

Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje, ko je nepravilno uporabilo določbo 1. odstavka 328. člena ZPP, ki je nedvomno vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato, v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom ZD, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.