Jedro

Ker v pritožbi pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi iz izpodbijanega sklepa, da ni evidentirana v seznamu (evidenci) oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje, je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem državnem pravniškem izpitu. Ob tem dodaja, da za presojo dovoljenosti obravnavane pritožbe niso upoštevne pritožničine navedbe, da zaradi karantene ni mogla urediti brezplačne pravne pomoči ter da njena bolezen in preiskave upočasnjujejo zadevo. Navedene okoliščine namreč ne spreminjajo dejstva, da je obravnavano pritožbo vložila oseba, ki za to ne izpolnjuje zahtevanega zakonskega pogoja. Šele če bi jo na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči vložil odvetnik, pritožba pa bi bila vložena po poteku za to predpisanega roka, bi bilo mogoče presojati, ali gre za okoliščine, ki utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 888/2020-12 z dne 6. 1. 20211 iz razloga, ker je sama vložila pritožbo in pri tem ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.2

5. Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve, torej z zavrženjem pritožbe, je bila pritožnica seznanjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Kljub temu je ponovno sama vložila pritožbo. Ker pa v njej ne nasprotuje ugotovitvi iz izpodbijanega sklepa, da ni evidentirana v seznamu (evidenci) oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki ga upravlja Ministrstvo za pravosodje, je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem državnem pravniškem izpitu. Ob tem dodaja, da za presojo dovoljenosti obravnavane pritožbe niso upoštevne pritožničine navedbe, da zaradi karantene ni mogla urediti brezplačne pravne pomoči ter da njena bolezen in preiskave upočasnjujejo zadevo. Navedene okoliščine namreč ne spreminjajo dejstva, da je obravnavano pritožbo vložila oseba, ki za to ne izpolnjuje zahtevanega zakonskega pogoja. Šele če bi jo na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči vložil odvetnik, pritožba pa bi bila vložena po poteku za to predpisanega roka, bi bilo mogoče presojati, ali gre za okoliščine, ki utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje.

6. Po navedenem je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice ne more uresničiti. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

7. O zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP, ki določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

1 S tem sklepom je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 11. 11. 2020 za plačilo sodne takse. 2 Tako Vrhovno sodišče v sklepih I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015, I Up 87/2015, I Up 175/2020.