Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj.
I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Tožnica s tožbo izpodbija sklep Ministrstva za finance, s katerim je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pritožbe zoper odločbo Finančne uprave RS DT-06102940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 (odmerna odločba) ker meni, da je nepravilen in nezakonit iz razlogov, ki jih v tožbi navaja. Sklepno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožničini zahtevi za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pritožbe zoper odločbo Finančne uprave RS DT-06102940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 in da toženki naloži, daje dolžna v roku 30 dni od prejema te sodbe odločiti o tožničini pritožbi zoper odločbo Finančne uprave RS DT-06102940/2018-37 z dne 8. 1. 2019. Podrejeno pa tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno obravnavo. V vsakem primeru pa naj tožnici prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
2. V vlogi z dne 25. 10. 2021 pa tožnica navaja, da je bilo pritožbi zoper predmetno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku izdan sklep o ustavitvi postopka. Kljub navedenemu pa tožnica meni, da izkazuje pravni interes za ta upravni spor, ker naj bi ugoditev tožbi z odpravo izpodbijanega sklepa potrdilo očitek tožnice, daje bilo poseženo v njene ustavne pravice.
3. Tožba ni dovoljena.
4. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
5. Po prvem odstavku 33. člena ZUS-1 se s tožbo v upravnem sporu lahko zahteva odprava upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije).
6. Tožnica v obravnavani zadevi s tožbo primarno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožničini zahtevi za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pritožbe zoper odločbo Finančne uprave RS DT- 06102940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 in da toženi stranki naloži, da je dolžna v roku 30 dni od prejema te sodbe odločiti o tožničini pritožbi zoper odločbo Finančne uprave RS DT-06102940/2018-37 z dne 8. 1. 2019 podredno pa, da naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZUS-1 presoja upravni akt v mejah tožbenega zahtevka.
7. Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa pa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Odprava izpodbijanega akta po mnenju sodišča za tožnico ne bi imela nobenega pravnega učinka in ne more izboljšati tožničinega pravnega položaja, saj je bilo pritožbi zoper predmetno odmerno odločbo ugoveno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po mnenju sodišča izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in interese tožnice.
8. Navedenega stališča pa ni mogoče razumeti na način, da tožnici sodno varstvo zoper izpodbijani akt v danih okoliščinah ni zagotovljeno. V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 lahko tožnica zahteve ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožničine pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), česar pa tožnica ni storila.1 Kot je bilo že navedeno pa sodišče presoja izpodbijani upravni akt v mejah tožbenega zahtevka, (prva odstavek 40. člena ZUS-1).
9. Sodišče ob tem ugotavlja, da navedb tožnice v tožbi ne more obravnavati kot ugotovitvene. Ugotovitveni zahtevek namreč ni sam po sebi vsebovan v tožbeni zahtevi za odpravo izpodbijanega akta2. V obravnavani zadevi je tožbeni predlog, ki ga je postavila tožnica, jasen, to je odprava izpodbijanega akta oz. odprava izpodbijanega akta in vrnitev zadeve v ponovno obravnavo. Glede na stališče sodne prakse pa sodišče preseže okvir materialnega procesnega vodstva, če stranko pozove k spremembi dotedanjih navedb ali tožbenega zahtevka, zato sodišče tožnice ni pozvalo k spremembi tožbenega zahtevka.3
10. V skladu s 6. alinejo prvega odstavka 36 člena ZUS-1 sodišče v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, tožbo s sklepom zavrže. Tožnica v obravnavani zadevi, kot obrazloženo zgoraj, z izpodbojno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zato po presoji sodišča nima pravnega interesa za tožbo.
11. Na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 je zadevo obravnavala sodnica posameznica, ker tožnica izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta. V postopku predhodnega preizkusa tožbe v tej zadevi je sodišče na podlagi 6. alineje 36. člena ZUS-1 tožbo tožnice s sklepom zavrglo.
12. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Glej Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 30/2018 z dne 9. 5. 2018. 2 Glej Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016. 3 Glej Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 170/2018 z dne 9. 1. 2019.