Jedro

Dasiravno je do zastaranja kazenskega pregona in ustavitve postopka prišlo zaradi nedejavnosti sodišča, zasebni tožilec na podlagi 3. odstavka 99. člena ZKP ni upravičen do povrnitve stroškov iz 7. točke 2. odstavka 95. člena istega zakona.

Izrek

Pritožba zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 54. člena KZS. Po 1. odstavku 99. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice sredstva sodišča prve stopnje.

Zoper sklep se zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka pritožuje zasebni tožilec. Izpostavlja, da je do zastaranja kazenskega pregona prišlo zaradi zavlačevanja, ki ga je pripisati sodišču. Zavzema se, da bi sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo tako, da bodo njemu povrnjeni vsi stroški, ki jih je zahteval. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da po 1. odstavku 99. člena ZKP stroški iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčeve zagovornice, bremenijo proračun. Izrečno sicer ni povedalo, da je do zastaranja prišlo zaradi nedejavnosti sodišča, je pa to očitno imelo v mislih, saj drugače, poravnave o stroških med strankama namreč ni bilo, v luči določil 3. odstavka 99. člena ZKP, ne bi moglo sprejeti takega sklepa o stroških. V določilih zakona o kazenskem postopku ni podlage za sklep, da je potrebno v primeru kot je zadevni zasebnemu tožilcu povrniti stroške iz 7. točke 2. odstavka 95. člena ZKP. Celo nasprotno, v 1. odstavku 100. člena ZKP je določeno, da je nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca in zasebnega tožilca dolžan plačati zastopani, ne glede na to, kdo je po odločbi sodišča dolžan plačati stroške kazenskega postopka. Odtod se izkaže, da v sedanji procesni ureditvi zahtevi zasebnega tožilca za povrnitev stroškov iz 7. točke 2. odstavka 95. člena ZKP ni prav nobene opore. Seveda pa lahko zasebni tožilec škodo, ki ga je zadela zaradi takega izida kazenskega postopka uveljavlja na drug način, ne more pa uspeti v prizadevanjih, da bi mu bili ti stroški povrnjeni v kazenskem postopku. Izhajajoč iz povedanega je bilo potrebno po 3. odstavku 397. člena ZKP pritožbo zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrniti.

Sklicevanje na določila ZKP, ki je v naš pravni red sprejet predpis iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).