Jedro

Stroški, ki so nastali v zvezi z dovoljenim izvršilnim sredstvom, še preden je bila upničina terjatev v celoti poplačana, so potrebni stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora dolžnik upnici v roku 8 dni povrniti 267,65 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (1. točka izreka), višji upnikov zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov pa zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se v delu, kjer mu je naloženo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov, pritožuje dolžnik. Navaja, da je upnica od izdane sodbe dvakrat spremenila naslov bivanja, vendar ga ni obvestila, kje se nahaja oziroma kam naj ji nakaže priznane stroške. Nadalje navaja, da so bila 27. 2. 2012 blokirana denarna sredstva, potrebna za poplačilo glavnice, zamudnih obresti in stroškov, kar je OPP 28. 2. 2012 sporočila sodišču in upniku. Ker je bilo denarja na računih dovolj, dolžnik tudi ni ugovarjal sklepu o izvršbi. Zato meni, da rubež s strani izvršitelja dne 15. 3. 2012, in z njim povezani stroški, niso bili potrebni. Navaja, da mu je sodišče prve stopnje enkrat plačilo teh stroškov že naložilo, pa je bil sklep na pritožbo dolžnika razveljavljen. Sedaj pa mu je sodišče plačilo stroškov rubeža ponovno naložilo v plačilo, ne da bi poudarilo bistvo, da je bil denar rezerviran oziroma blokiran na dolžnikovem računu že od 28. 2. 2012, o čemer je bilo sodišče obveščeno, in da bo plačilo sprovedeno, čim bo sklep pravnomočen. Tako je imelo sodišče dva tedna časa, da izvršiteljico oziroma upnika o tem obvesti. Ker izvršiteljice o tem ni pravočasno obvestilo, meni da je le to odgovorno za nastale stroške in škodo, ki je zaradi rubeža nastala dolžniku, saj rubež s strani izvršiteljice po njegovi presoji ni bil potreben. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter dolžniku takoj odstrani blokado na računih in rubež vozila ter prikolice, ker mu zaradi tega nastaja velika škoda, zaradi katere bo prisiljen zahtevati odškodnino. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo dolžnika upnica vztraja pri povrnitvi stroškov izvršitelja. Meni, da bi dolžnik preko izvršiteljice zadevo lahko drugače uredil, njen naslov pa pridobil iz sodnih spisov ali pri njenem pooblaščencu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v izpodbijani 1. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljnjih stroških upnice, ki so ji nastali z izvršiteljico, iz naslova rubeža pri dolžniku dne 15. 3. 2012, in sicer na podlagi računa št. 051/12. Na podlagi ugotovitve, da so stroški nastali v zvezi z dovoljenim izvršilnim sredstvom dne 15. 3. 2012, še preden je bila upničina terjatev v celoti poplačana, o čemer je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila 20. 3. 2012, je sodišče prve stopnje zaključilo, da gre v višini 267,65 EUR za potrebne stroške, ki jih je upnici dolžnik dolžan povrniti.

7. V skladu z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Ta se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo denarne terjatve (3. člen ZIZ). Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika, pri čemer ZIZ omogoča opravo izvršbo z več sredstvi in predmeti izvršbe hkrati, sodišče pa za poplačilo denarne terjatve dovoli izvršbo s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v upnikovem predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Sredstva in predmeti izvršbe so torej v dispoziciji upnika, ne sodišča. Le ob odločanju o predlogu za izvršbo bi sodišče na podlagi 3. člena ZIZ izjemoma samo smelo omejiti izvršbo, to pa le v primeru, če bi že iz predloga upnika očitno izhajalo, da je obseg sredstev in predmetov pretiran. Kasneje pa sodišče ob izostanku predloga upnika le še na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve (drugi odstavek 34. člena ZIZ).

8. V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in na premičnine dolžnika, kar je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi dovolilo. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje 28. 2. 2012 prejelo obvestilo organizacije za plačilni promet, da je vsa potrebna sredstva za poplačilo upnikove terjatve zarubila. Ker pa kljub temu rubežu dolžnik omejitve izvršbe zgolj na to sredstvo in predmet ni predlagal, prav tako pa take omejitve ni predlagal upnik, sodišče prve stopnje ob dovoljeni izvršbi tudi na premičnine dolžnika, ni imelo zakonske podlage za omejitev le te. Izvršba se opravlja do dokončnega poplačila upnika, z (vsemi) dovoljenimi sredstvi. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče tisto, ki bi moralo z zarubljenimi sredstvi obvestiti izvršiteljico in da je le to odgovorno za nastale stroške in škodo dolžnika. Za omejitev izvršbe podlage ni imelo. Zgolj obvestilo izvršiteljici pa končno tudi ne bi bilo ovira za opravo rubeža, saj lahko izvršitelj ob izostanku upnikovega predloga izjemoma, brez odločbe ali posebne odredbe sodišča oziroma drugega pristojnega organa, z opravo izvršilnega dejanja počaka le, če mu dolžnik ali zanj kdo drug dokaže, ali če se upnik strinja, da je bila obveznost upniku v celoti izpolnjena in hkrati poravna vse izvršilne stroške (52. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

9. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil rubež s strani izvršiteljice opravljen še pred poplačilom upnika s strani organizacije za plačilni promet, pa dolžnik niti ne nasprotuje. Da bi stroški nastali neupravičeno zaradi ravnanja upnika, pa dolžnik tudi ne trdi.

10. Ob navedenem pa je zaključek sodišča prve stopnje, da so bili stroški rubeža izvršiteljice za izvršbo potrebni, in jih je zato dolžnik upnici dolžan povrniti, pravilna (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ker je stroške izvršiteljice sodišče prve stopnje tudi po višini priznalo v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvez iz njihovim delom, je višje sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).