Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). To pomeni, da mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati sestavine, ki bodo omogočale, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek. Predlagatelj mora tako predlagati tudi sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala, le to pa mora biti ustrezno. Brez te sestavine sklep o izdani začasni odredbi ne more učinkovati kot sklep o izvršbi.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi P 67/2021 z dne 14. 10. 2021 v celoti ugodi ter se sklep o izdani začasni odredbi razveljavi v I., II. in III. točki izreka ter se predlog za izdajo začasne odredbe tudi v tem delu zavrne.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženke zoper sklep o izdani začasni odredbi P 67/2021 z dne 14. 10. 2021. 2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje toženka po pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb, saj je v vlogi z dne 28. 12. 2021 (op. p. v vlogi, v kateri se je izjavila o tožnikovem odgovoru na njen ugovor) pojasnila, da izpodbijana začasna odredba ni izvršljiva, saj v njej sploh ni določeno primerno izvršilno sredstvo v primeru njene kršitve. S sklepom o začasni odredbi se v prvi točki namreč toženki nalaga oprava nadomestnega dejanja, ki ga lahko opravi nekdo drug, ki pa ne vsebuje izvršilnega sredstva za izvršitev predlagane začasne odredbe, ki je po 225. členu ZIZ lahko samo pooblastilo tožniku, da na toženkine stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam. Očita, da je takšna začasna odredba zato pomanjkljiva in je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 239. členom in 15. členom ZIZ. V nadaljevanju pritožbe še izpostavlja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo predlog za izdajo začasne odredbe. Izpodbija tudi zaključke sodišče prve stopnje glede verjetnosti obstoja terjatve in verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode tožniku ter se v zvezi s posameznimi očitki sklicuje bistvene kršitve določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 239. členom in 15. členom ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.
3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. V zvezi s pritožbenim očitkom, da začasna odredba ne vsebuje izvršilnega sredstva, pa predvsem izpostavlja, da to še ne pomeni, da se je ne da preizkusiti. Izdano začasno odredbo se lahko dopolni, pri čemer navaja, da je že vložil predlog za dopolnitev začasne odredbe. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožnik je v predmetnem postopku zahteval izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve. S predlagano začasno odredbo je namreč v bistvenem zahteval vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na toženkini nepremičnini. In sicer tako, da mora slednja v celoti odstraniti leseno ograjo in železne palice, da mu bo zagotovljen neoviran dostop s traktorjem in traktorsko prikolico do svojih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je najprej s stopnjo verjetnosti ugotovilo obstoj tožnikove nedenarne terjatve. Pritrdilo pa mu je tudi glede izpolnjenosti pogoja nastanka težko nadomestljive škode. Tako je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 10. 2021 tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in izdalo začasno odredbo z vsebino: (I.) da je toženka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje na nepremičnini parcela ... 226/1 tako, da odstrani leseno ograjo in železne palice, da bo tožniku zagotovljen neoviran dostop s traktorjem in traktorsko prikolico do nepremičnin z ID znakom: parcela ... 329, ... 330, ... 331, ... 332, ... *60 in ... *170; (II.) da se toženki prepoveduje, da bi z dejanji ugotovljenimi v I. točki ali njim podobnimi dejanji posega v posest tožeče stranke na nepremičninah navedenih v I. točki izreka; (III.) da začasna odredba velja do 15 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero bo pravdni postopek končan; (IV.) da pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve; (V.) da se predlog v presežku, da se v celoti odstrani leseno ograjo in železne palice na nepremičnini parcela ... 266/1, zavrne. Sklep o izdani začasni odredbi je toženka z ugovorom z dne 26. 10. 2021 izpodbijala v I., II. in III. točki izreka.
6. Toženka uvodoma pravilno opozarja na pomanjkanje pravilnega in primernega izvršilnega sredstva v tožnikovem predlogu z dne 7. 10. 2021. Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, zlasti ko gre za motenje posesti, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati sestavine, ki bodo omogočale, da bo imel sklep o začasni odredbi lahko tak učinek. Predlagatelj mora tako predlagati tudi sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala, le to pa mora biti ustrezno. Brez te sestavine sklep o izdani začasni odredbi ne more učinkovati kot sklep o izvršbi, ampak lahko po naravi stvari učinkuje zgolj kot izvršilni naslov, za prisilno izvršitev pa je nato potreben še dodaten izvršilni postopek.1 Kot utemeljeno navaja pritožnica, se v konkretnem primeru toženki nalaga oprava nadomestnega dejanja, t. j. dejanja, ki ga lahko opravi (tudi) nekdo drug. To pomeni, da se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika (tožnika), da na dolžnikove (toženkine) stroške, dejanje (v konkretnem primeru odstranitev lesene ograje in železnih palic) zaupa nekomu drugemu, ali da to stori sam (225. člen ZIZ) – česar pa tožnik v prvotnem predlogu ni predlagal. Predlog, po katerem se toženki zgolj prepoveduje, da (z ugotovljenimi dejanji) posega v posest tožnika, tako ne vsebuje ustreznega in primernega izvršilnega sredstva kot materialnopravne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
7. Ker tožnik torej ni predlagal ustreznega in primernega izvršilnega sredstva, ni bilo podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja ureditvene začasne odredbe, zato je takšen predlog neutemeljen, kar smiselno pravilno izpostavlja pritožnica. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo uporabilo materialno pravo, v tem primeru zgoraj povzeti določbi ZIZ. Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru toženke zoper sklep o izdani začasni odredbi P 67/2021 z dne 14. 10. 2021 v celoti ugodi in se sklep o izdani začasni odredbi razveljavi v I., II. in III. točki izreka ter se predlog za izdajo začasne odredbe tudi v tem delu zavrne (3. točka 365. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).
8. Ker je toženka s pritožbo uspela že iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, se sodišče druge stopnje do pritožbenih očitkov o bistveni kršitvi določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne opredeljuje.
9. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Ker so stroški postopka zavarovanja z začasno odredbo del pravdnih stroškov, ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, bo o vseh stroških nastalih v zvezi z predlagano začasno odredbo, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (prvi odstavek 151. člena ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ).
1 Enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2458/2013 z dne 25. 9. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1075/2010 z dne 25. 3. 2010 ali sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1842/2016 z dne 3. 8. 2016.