Jedro

Ker je bila preživninska obveznost tožnice po presoji določena pravilno, je prošnja tožnice, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča, neutemeljena, saj zadeva, v zvezi s katero tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru v zadevi opr. št. I P 997/2010 s katero je sodišče odločilo, da mora za mld. A.A. plačevati preživnino v znesku 80,00 EUR mesečno, namesto 50,00 EUR mesečno, kolikor je plačevala do sedaj. Tožena stranka v obrazložitvi ugotavlja, da tožnica s pritožbo zoper navedeno sodbo nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče odločilo o zvišanju preživnine na podlagi spremenjenih okoliščin, to je dejstva, da je prosilka pridobila večjo vsoto denarja iz naslova katerega bo lahko poravnala svoje preživninske obveznosti, pri čemer iz sodbe ne izhaja, da sodišče pri navedeni odločitvi ne bi upoštevalo dejstva, da prosilka plačuje preživnino tudi za tretjega otroka.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke zaradi kršitve materialnega prava ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pri odločitvi o zvišanju preživnine je namreč sodišče izhajajo iz nepravilne ugotovitve, da je tožnica pridobila denarna sredstva v višini 45,095,12 EUR, kar pa ne drži. Navedena sodba (I P 997/2010) še vedno ni bila izvršena, zakoniti zastopnik mladoletnih otrok pa je to tudi sam priznal v svoji izpovedbi v citirani pravdi. Zato je odločitev tožene stranke, ki je presodila, da je vložitev pritožbe v pravdnem postopku I P 997/2010 očitno nerazumna v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, prav tako pa je pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj tožeče stranke, ki ima diagnozo šizofrenije in je invalid druge kategorije invalidnosti. Da vložitev pritožbe ni očitno nerazumna izhaja tudi iz dejstva, da je tožeča stranka, kljub zavrnjeni brezplačni pomoči, zaradi poteka prekluzivnega roka že morala vložiti pritožbo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. list SRS, št 15/76 s spremembami in Uradni list RS št. 13/94 s spremembami) določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti oz. do dopolnjenega 26 leta starosti, v kolikor se ti še šolajo. V skladu s 129. členom ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca, po določbi 129.a člena ZZZDR pa mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok, pri čemer mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Tudi po presoji sodišča je bilo zvišanje preživnine določeno glede na sposobnosti in zmožnosti tožeče stranke, na to pa po presoji sodišča tudi ne vpliva okoliščina, ki jo zatrjuje tožnica v tožbi, da zneska 45.095,12 EUR iz naslova delitve skupnega premoženja, še ni prejela in da ga zakoniti zastopnik otrok neupravičeno zadržuje. Tožnica je sama navedla, da gre za terjatev na podlagi pravnomočne sodbe, torej na podlagi izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izplačilo v primeru neprostovoljne izpolnitve. Dejstvo, da tožnica v tej smeri še ni sprožila ustreznih postopkov, zato na presojo, da je sposobna plačevati višjo preživnino, in da je iz tega razloga nerazumno vlagati pritožb zoper sodbo o zvišanju preživnine, nima vpliva. Kot neutemeljene sodišče zavrača tudi tožbene navedbe, da je dolžna plačevati preživnino še za enega otroka. Vse navedeno je bilo upoštevano pri odmeri oz. zvišanju preživnine, ki glede na podatke predloženega spisa znaša le 30,00 EUR več, kot je tožnica plačevala do sedaj.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št.105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.