Jedro

Presoja sodišča na podlagi ugotovitev izvedencev in drugega dokaznega gradiva, za kakšno stopnjo trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode gre po tabeli invalidnosti Splošnih pogojev tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, pomeni uporabo materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

V tej pravdi za plačilo zavarovalnine na podlagi šolskega nezgodnega zavarovanja v zvezi z nesrečo 9.9.1994, v kateri se je poškodoval tožnik, je sodišče prve stopnje razsodilo, da mu mora toženka plačati 1.104.192 SIT. Ta znesek predstavlja 27 % zavarovalne vsote. Z izvedencem je ugotovilo, da je znašala tožnikova invalidnost ob koncu tri-letne dobe po nesreči 37 %. Toženka mu je poprej izplačala 10 % zavarovalne vsote in mu mora tako zdaj še 27 %.

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo, s katero je uveljavljala razlog zmotne uporabe materialnega prava, zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Zavzelo je stališče, da se je v pravdi postavljeni sodni izvedenec dr. M.S. utemeljeno skliceval v podanem izvedenskem mnenju na mnenje dr. M.J.B., ki ga je ta podala kot specialistka kirurginja z otroškega oddelka kirurških strok Splošne bolnišnice ... ob koncu triletnega obdobja po tožnikovi nezgodi, in to kot zdravniško spričevalo o invalidnosti, ne pa kot izvedensko mnenje. S sedanjimi pregledi namreč za nazaj ne bi mogel on sam ne kdo drug podati mnenja.

Proti tej sodbi je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Trdi, da je postavljeni izvedenec dr. M.S. zašel v svojem dopolnilnem mnenju na pravno področje, ko je predlagal, naj se za oceno invalidnosti upošteva mnenje dr. M.J.B. Če izvedenec dejansko ni mogel oceniti stopnje invalidnosti v obdobju treh let po nezgodi, bi se moral konkretno opredeliti tako do mnenja omenjene zdravnice kakor tudi obeh cenzorjev tožene stranke, ki sta tudi opravila meritve gibljivosti, česar zdravnica ni. Zdravnica, ki sama nastopa v dveh pravdah zoper toženo stranko, ima verjetno (vsaj podzavestno) negativen odnos do tožene stranke in tako ni sposobna realne ocene invalidnosti. Zdravnica se je pri razponu ocene v dveh primerih odločila za zgornjo mejo, pri oceni po točki 157.b pa je povsem zgrešila. V tej pravdi je sporen celoten odstotek invalidnosti.

Dokončna ocena invalidnosti bi morala biti v rokah sodišča. Odstotek invalidnosti, ki ga ugotovi ali "priporoči" izvedenec medicinske stroke, ni nekaj dokončnega. Ker izvedenec ni mogel ali ni znal odgovoriti na bistveno vprašanje v tej pravdi, bi moralo sodišče slediti predlogu tožene stranke, da se angažira strokovno najbolje usposobljena ustanova s področja ortopedije.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za takšen razlog gre takrat, kadar sodišče ne uporabi določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali jih ne uporabi prav. V obeh primerih gre torej za pravno vprašanje, za pravni silogizem v postopku pravnega odločanja, za sklepanje iz zgornje premise, ki vsebuje abstraktni dejanski stan (v tej pravdi zajet v zavarovalnih pogojih) in pravno posledico, ter iz spodnje premise, ki predstavlja ugotovljeno konkretno dejansko stanje. Pretežen del revizije pa se ukvarja le s tem, kako je sodišče pridobilo izvedenska mnenja, ali so bile opravljene meritve gibljivosti tožnikovih sklepov, kako (ne)kvalitetno je izvedensko mnenje, kako bi bilo nujno pritegniti k stvari Ortopedsko kliniko v Ljubljani, zakaj naj bi bila pristranska kirurginja M.J.B., dr. in podobno. Vse to ne pomeni uporabe materialnega prava, katere pravilnost uveljavlja revidentka kot edini razlog, kot je to storila že v pritožbenem postopku. Naštete trditve pomenijo poseganje v ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato na vse prej omenjene trditve ne bo odgovorov.

Kar pa res zadeva uporabo materialnega prava, je presoja sodišča na podlagi ugotovitev izvedencev in drugega dokaznega gradiva, za kakšno stopnjo trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode gre po tabeli invalidnosti Splošnih pogojev tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb. Ta presoja je pravilna. Tabela dopušča pri omejeni gibljivosti kolčnega sklepa brez deformantne artroze, ko gre za lažjo stopnjo (točka 191.a), do 10 % trajne izgube delovne sposobnosti. Sodišče se je utemeljeno odločilo za zgornjo mejo, ker so bila ob meritvah, opravljenih 17.9.1997, ki jih je v svojem spričevalu o invalidnosti uporabila specialistka kirurginja M.J.B., dr. odmiki gibljivosti kolka v primerjavi z normalnim stanjem (priloga A27) občutni (fleksija za 35 stopinj, fleksija nazaj za 20 stopinj, obdukcija za 35 stopinj, zunanja rotacija za 15 stopinj in toliko tudi notranja rotacija). Podobno velja za nepravilno zaraščenost zloma stegnenice z angulacijo za 10 do 20 stopinj (točka 193.a), v zvezi s katero je bilo ugotovljeno (izvid otroške kirurške ambulante z dne 17.9.1997 - A30), da gre za valgizacijo v predelu zloma desnega femorja za 15 stopinj, poleg tega pa še za zmerno demineralizacijo distalno od mesta zloma.

Neprimerno se revizija spotakne ob oceni po točki 157.b, kjer gre za očitno tiskarsko napako v omenjenem zdravniškem spričevalu o invalidnosti. Že po opisanem pristavku k pomotno navedeni točki "skrajšava zaradi zloma" je jasno, da gre za točko 197.b tabele.

Nadalje, navedena kirurginja res ni opravila sama meritev, se je pa oprla, kot je navedeno v drugem odstavku njenega zdravniškega spričevala o invalidnosti (A3), na meritve, ki so bile prej omenjene in ki sta jih opravili pristojni strokovni instituciji - oddelek Splošne bolnišnice ... za fizioterapijo in specialistična ambulanta otroškega oddelka kirurških strok iste bolnišnice.

Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava po povedanem ni podan. Zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).