Jedro

Predlagatelj dokaza z izvedencem oziroma cenilcem je dolžan založiti tudi znesek za dopolnitev mnenja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 2 izreka spremeni tako, da je manjkajoči predujem za cenilca v znesku 19.000,00 SIT dolžan založiti upnik G... d.d., v osmih dneh na račun sodišča št. 01100-6950421834, sklic In 99/00040. Dolžnici krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu N. R. priznalo izvedenino v znesku 16.500,00 SIT in materialne stroške v znesku 2.500,00 SIT, skupaj 19.000,00 SIT ter tožnicama naložilo, da sta na račun sodnih pologov dolžni nakazati 19.000,00 SIT za plačilo določene izvedenine. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnici. Bistvo pritožbenih navedb je: o dopolnitve cenilskega mnanja je prišlo, ker je bilo osnovno cenilsko mnenje nepopolno. Izvedenec zato ni upravičen do dodatne izvedenine; 38. členu ZIZ je določeno, da stroške izvršilnega postopka plača najprej upnik. Predujem za cenilca je zato dolžan založiti upnik, ne pa dolžnici. Pritožba je delno utemeljena. Stranke imajo na cenilsko mnenje pravico dati pripombe, cenilec pa je dolžan nanje odgovoriti. V tem primeru je cenilec z dopolnjenim cenilskim mnenjem z dne 12.9.2002 odgovoril na pripombe dolžnic in je zato upravičen do nagrade in povrnitve materialnih stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali (249. člen ZPP). Iz dopolnjenega cenilskega mnenja ne sledi, da je bila dopolnitev potrebna, ker je bilo osnovno mnenje pomanjkljivo, ampak iz razloga, da se odgovori na pripombe dolžnic. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da cenilec ni upravičen do nagrade za izdelano dopolnilno cenilsko mnenje v znesku 19.000,00 SIT. Dolžnici utemeljeno uveljavljata, da je manjkajoči predujem za cenilca dolžan založiti upnik, in sicer na podlagi določila 2. odstavka 38. člena ZIZ. Upnik je na podlagi citiranega določila dolžan založiti vse stroške za izdelavo cenilskega mnenja, tudi za izdelavo dopolnitve cenilskega mnenja, ne glede na to, iz katerih razlogov je do tega prišlo (ali zaradi upnika, dolžnika ali sodišča). Dolžnost položitve predujma za izdelavo dopolnilnega cenilskega mnenja ne pride na dolžnici, čeprav je do dopolnitve prišlo zaradi njunih pripomb. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnic ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je manjkajoči predujem za izdelavo dopolnilnega cenilskega mnenja dolžan založiti upnik, kot je to določeno v 2. odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnici sta s pritožbo le delno uspeli. Zaradi uspelega dela niso nastali posebni pritožbeni stroški. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da dolžnici krijeta sami svoje pritožbene stroške.