Jedro

Odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bila tožnica že večkrat pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije. Ob upoštevanju dejstva, da obsodbe še niso izbrisane iz kazenske evidence, tožena stranka glede na navedeno zakonsko določbo ni mogla ugoditi tožničini smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1004/2011 je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnice) za odobritev brezplačne pravne pomoči (bpp) v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilka dne 16. 5. 2011 vložila prošnjo za odobritev bpp, in sicer v postopku osebnega stečaja in v obliki plačila predujma za začetek stečajnega postopka. Tožena stranka je presojala izpolnitev objektivnega pogoja v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/04, dalje ZBPP), ki določa, da se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena. Navaja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, številka 126/07), ki se je začel uporabljati 1. 10. 2008, omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj in iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve v delu, v katerem niso bile plačane, ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka. Po podatkih spisa prosilka nima nobenega premoženja in ga v bodoče tudi ne pričakuje, zgolj izvedba osebnega stečaja v tem primeru ni razumna, temveč je interes prosilke, da se v okviru stečajnega postopka izvede postopek odpusta obveznosti. Institut odpusta obveznosti namreč omogoča, da se stečajnemu dolžniku po preteku preizkusnega obdobja odpustijo obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja v delu, v katerem v tem postopku niso bile plačane. V določbi 399. člena pa ZFPPIPP določa tudi ovire za odpust dolga. Med drugim je v 1. točki določeno, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Prosilka je prošnji priložila izpisek iz kazenske evidence z dne 5. 5. 2011, iz katere izhaja, da je bila dne 27. 2. 2007 in dne 15. 12. 2009 pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj goljufij po členu 217/1 KZ, za katera so ji izrečena pogojna obsodba na 3 mesece zapora z preizkusno dobo enega leta ter pogojna obsodba 6 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Ker je bila prosilka pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije, ki sodijo med kazniva dejanja zoper premoženje, ti kaznivi dejanji pa iz kazenske evidence še nista izbrisani, tožena stranka ugotavlja, da glede na določbo iz 399. člena ZFPPIPP, pogoji za odpust obveznosti pri prosilki niso podani. Glede na navedeno bi bila dodelitev bpp za uvedbo postopka osebnega stečaja in za odpust obveznosti očitno nerazumna in nima izgleda za uspeh. Tožena stranka je za to prošnjo prosilke na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila prošnja zavrnjena na podlagi obsodb, za katere je pred obravnavo poravnala, za eno pa prestala zaporno kazen 10 mesecev (od 29. 6. 2010 do 29. 4. 2011) v Zavodu za prestajanje kazni B. Ne razume, da drugi dobijo bpp kljub hujšim obtožnicam, glede na to, da so se zapornice med seboj vse pogovorile. Ne more se zaposliti, ker vsepovsod zahtevajo potrdilo o nekaznovanosti. Ima 4 otroke, dva sta študenta, eden dijak in osnovnošolec. Živijo od socialne podpore, saj tudi mož ne dobi zaposlitve, ker smatra, da je že rizična oseba. Upa, da bodo razumeli stanje, da so dolgovi že dolgo na njenih ramenih. Dovolj je bilo trpljenja, ko je bila v zaporu in se zahvaljuje za pozitiven odgovor.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 61/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Sodišče sicer razume premoženjsko in s tem tudi socialno stisko tožnice, glede na dolgove in osebne prejemke ter ostale socialne elemente (nepreskrbljeni otroci, nezaposlen mož), vendar pa glede na obstoječe pravne predpise ne more odločiti drugače, kot je že odločila tožena stranka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (dalje ZFPPIPP) določa v prvem odstavku 382. člena, da je namen postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena pa določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnem dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. To pomeni, da je namen tega postopka osebnega stečaja, da tudi vsi upniki sprejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo tudi, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnica, ki je dala predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno med strankama tega postopka nima nobenega premoženja, to pomeni, da uvedba stečajnega postopka proti njej nima nobene pravne podlage. Kot določa zgoraj navedeni drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP, pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožnici ne bi prenehale.

Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena tega zakona. Navedena zakonska določba v 1. točki prvega odstavka določa, da odpust obveznosti med drugim ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Med strankama postopka je nesporno, da je bila tožnica že večkrat pravnomočno obsojena zaradi več kaznivih dejanj goljufije. Ob upoštevanju dejstva, da obsodbe še niso izbrisane iz kazenske evidence, tožena stranka ni mogla, glede na navedeno zakonsko določbo, ugoditi tožničini, smiselno podani prošnji za odpust obveznosti.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.